Organizem kot energetski sistem ⚡

Kakšne vrste sistemov poznamo?

Odprt, zaprt in izoliran sistem.

Odprt sistem.

Izmenjuje snov in energijo z okoljem.

Zaprt sistem.

Izmenjuje energijo z okoljem, ne pa tudi snovi.

Izoliran sistem.

Ne izmenjuje niti snovi niti energije z okoljem.

Kdaj ima telo kinetično energijo?

Ko je v gibanju.

Kdaj ima telo potencialno energijo?

Na višini.

Zakon o ohranitvi energije.

Energija ne more nastati iz 0 in ne more se izničiti v 0.

Kaj je organizmu vir energije?

Hrana (ogljikovi hidrati, maščobe).

Katere vrste celičnega dela poznamo?

Kemijsko, mehansko in prenašalno delo.

Kemijsko delo.

Endotermne reakcije, energija se porablja.

Mehansko delo.

Krčenje mišic, potovanje kromosomov, potovanje veziklov.

Prenašalno delo.

Transport skozi membrano.

Kaj je aktivacijska energija?

Energija, ki je potrebna, da molekule reaktantov premagajo energijsko pregrado, da lahko kemijska reakcija sploh steče.

Kaj so katalizatorji?

Snovi, ki pospešujejo kemijske reakcije.

Eksotermna reakcija.

Energija se sprošča.

Endotermna reakcija.

Energija se porablja.

Kaj so encimi?

Naravni biološki katalizatorji, ki pospešujejo kemijske reakcije v živih organizmih.

Kaj so encimi po svoji kemični zgradbi?

Beljakovine, ki imajo svojo primarno, sekundarno, terciarno in včasih tudi kvartarno strukturo. Ločimo enostavne beljakovine oz. proteine (iz aminokislinskih ostankov) in sestavljene beljakovine oz. proteide (iz beljakovine in nebeljakovinskega dela).

Kaj je koencim?

Organski del, ki je vezan na beljakovinski del encima.

Kaj je substrat?

Snov, ki se veže na encim.

Kaj je aktivno mesto?

Del encima, na katerega se veže substrat.

Kaj je katabolizem?

Reakcija razgradnje (glikoliza).

Kaj je anabolizem?

Reakcija izgradnje (sinteza beljakovin).

Kaj je bazalni metabolizem?

Najnižja stopnja metabolizma, ki omogoča, da organizem živi v mirovanju.

Kaj so heterotrofi?

Organizmi, ki se morajo hraniti z drugimi organizmi, ker sami ne znajo proizvajati svoje hrane.

Kaj so avtotrofi?

Organizmi, ki si sami izdelajo hrano, najpogosteje s pomočjo fotosinteze ali kemosinteze.

Kaj je ATP ali adenozin trifosfat?

Univerzalen in kratkotrajen shranjevalec energije ter prenašalec energije po celici.

Iz česa je sestavljena ATP molekula?

Iz adenina, riboze in 3 fosfatnih skupin.

Kakšne so lastnosti encimov?

So specifični, pri reakcijah se ne spremenijo in ne porabijo, nekateri encimi lahko delujejo obojesmerno oz. reverzibilno.

Kako poimenujemo encime?

Encime lahko poimenujemo na tri načine (po substratu, vezeh ali načinu delovanja), vedno pa dodamo končnico - AZA.

Kateri dejavniki vplivajo na encimske reakcije?

Temperatura, pH, velikost delcev substrata, velikost prostora, koncentracija encima, koncentracija substrata, inhibitorji in aktivatorji.

Kako temperatura vpliva na encimske reakcije?

Pri visokih temperaturah človeški encimi denaturirajo in spremenijo obliko. Pri nizkih temperaturah se encim in substrat počasneje gibljeta, kar pomeni, da se redkeje srečata in povežeta. Encim ne more v nedogled zniževati aktivacijske energije.

Kaj je temperaturni optimum?

Temperatura pri kateri encim najbolje deluje.

Kako pH vpliva na encimske reakcije?

Vsak encim ima svoj pH optimum, kar pomeni, da najbolje deluje pri določeni pH vrednosti. Močne kisline in baze povzročajo denaturacijo encimov.

Kako velikost delcev substrata vpliva na encimske reakcije?

Manjši kot so delci substrata, večjo ima substrat površino glede na svojo prostornino in zato encimska reakcija steče hitreje.

Kako velikost prostora vpliva na encimske reakcije?

V majhnem prostoru se encim in substrat večkrat srečata in povežeta, zato lahko encimska reakcija hitreje steče.

Kako koncentracija encima vpliva na encimske reakcije?

Večja kot je koncentracija encima, hitreje se ves substrat pretvori v produkt.

Kako koncentracija substrata vpliva na encimske reakcije?

Hitrost encimske reakcije se veča, če določeni količini encimov dodajamo več substrata. Od trenutka ko pride do zasičenja vseh encimov s substratom, ostaja hitrost reakcije enaka.

Kako inhibitorji in aktivatorji vplivajo na encimske reakcije?

Inhibitorji so snovi, ki zavirajo delovanje encimov. Poznamo tekmovalne inhibitorje (vežejo se na aktivno mesto encima in preprečujejo vezavo substrata) in netekmovalne inhibitorje (z vezavo na encim spremenijo obliko aktivnega mesta). Aktivatorji so snovi, ki pospešujejo delovanje encimov.