1.6 Rastlinstvo in živalstvo

Dejavniki rastlinstva

Rastlinstvo ali vegetacija je eden najvidnejših sestavnih delov geosfere. V osnovi ga delimo na:

• naravno: Rastlinstvo, ki se je razvilo brez neposrednega vpliva človeka. 

• kulturno: Rastlinstvo, ki si ga je prilagodil človek za svoje potrebe.

Dejavniki rastlinstva

Na naravno rastlinstvo vplivajo različni dejavniki, kot so (a). Za razporeditev rastlinstva po svetu je najpomembnejši (b).

a - podnebje, prst, relief in človek

b - vpliv podnebja

Dejavniki rastlinstva

Kateri dejavniki, ki vplivajo na rastlinstvo, sodijo med podnebje?

• padavine

• sončno sevanje

• temperatura

Dejavniki rastlinstva

Opiši, kako padavine vplivajo na rastlinstvo.

• VODA: je med najpomembnejšimi dejavniki - rastline preko nje dobijo raztopljena hranila, sodeluje pa tudi pri drugih življenjsko pomembnih procesih. Na količino vode v prsti so se rastline prilagodile na različne načine:

  • SUŠOLJUBNE RASTLINE ali KSEROFITI: Uspevajo tam, kjer je vode premalo. To so npr. kaktusi, ki imajo namesto listov trne. Drugi kserofiti si pomagajo z zaščitnimi prevlekami na listih (bleščeči in debelejši listi in dlačice), z globokimi koreninami, ki segajo do podtalnice.

  • VLAGOLJUBNE RASTLINE ali HIGROFITI: Uspevajo tam, kjer je vode preveč.

  • MEZOFITI: Uspevajo tam, kjer je vode ravno dovolj. Mednje sodi večina rastlinstva v Sloveniji.

Dejavniki rastlinstva

Opiši, kako sončna svetloba vpliva na rastlinstvo.

• SONČNA SVETLOBA: Je zelo pomemben dejavnik, saj je osnovni vir energije za fotosintezo. Trajanje sončnega obsevanja odločilno oblikuje rastni cikel rastlin. Glede na potrebe po svetlobi lahko rastline delimo na:

  • SONCELJUBNE

  • SENCOLJUBNE.

Dejavniki rastlinstva

Opiši, kako temperatura vpliva na rastlinstvo.

• TEMPERATURA: Pomembno vpliva na življenjske procese v rastlinah, kot so fotosinteza, dihanje ali rast. Pri visokih temperaturah (npr. v tropskem deževnem gozdu) lahko uspeva veliko različnih rastlinskih vrst, pri nizkih temperaturah (npr. v tundri) pa preživi le malo vrst. Glede na prilagojenost temperaturi  lahko rastlinstvo delimo na:

  • TOPLOLJUBNO: npr. oljka

  • HLADNOLJUBNO: npr. ruševje

Dejavniki rastlinstva

Opiši, kako prst vpliva na rastlinstvo.

• Za rastlinstvo odločilnega pomena, saj iz nje črpa vodo in v njej raztopljena hranila.

• Rastlinstvu prst omogoča rast, hkrati pa tudi to, da se s koreninami laže vraste v podlago.

• Po drugi strani tudi rastlinstvo zelo vpliva na prsti, saj iz njegovih odmrlih ostankov nastaja humus.

• Meje med različnimi vrstami prsti se pogosto zelo dobro ujemajo z mejami med rastlinskimi vrstami.

Dejavniki rastlinstva

Opiši, kako relief vpliva na rastlinstvo.

• Na rastlinstvo vpliva predvsem posredno, prek podnebja.

• Z večanjem nadmorske višine se temperature znižujejo, količina padavin pa se praviloma povečuje, zato so se na gorskih območjih oblikovali rastlinski višinski pasovi.

• Relief vpliva tudi s prisojno in osojno lego: rastlinstvo na toplejših prisojnih legah se bistveno razlikuje od tistega na hladnejših osojnih legah.

• Strmina pobočij vpliva tudi na odtekanje vode in odnašanje prsti. Na prestrmih pobočjih zato rastlinstva skoraj ni.

Dejavniki rastlinstva

Opiši, kako prst vpliva na rastlinstvo.

• Ima na naravno rastlinstvo zelo velik vpliv.

• Z vrsto posegov ga je močno skrčil ali preoblikoval, za svoje potrebe pa je vzgojil kulturne rastline.

Dejavniki rastlinstva

Kaj so rastlinski višinski pasovi?

V Sloveniji si iz ravnin in kotlin do vrhov gora sledijo pasovi listnatega, mešanega in iglastega gozda, pas ruševja in pas visokogorskega travniškega rastlinstva.

Rastlinstvo in človek

Rastlinstvo ima za človeka zelo velik pomen:

• Že pred tisočletji ga je začel uporabljati kot vir hrane zase ali za domače živali.

• Uporablja ga kot energijski vir (npr. les) ali kot surovino za industrijo (npr. bombaž).

• Rastlinstvo je pomemben proizvajalec kisika, brez katerega človek ne more živeti.

• V sodobnem času je okolje z naravnim rastlinstvom postalo pomemben rekreacijski prostor.

• Ravno tako je za človeka pomembna tudi posredna vloga rastlinstva, saj zanj varuje prst pred odnašanjem, vpliva na krajevno podnebje ipd. 

Rastlinstvo in človek

Naštej negativne vplive človeka na rastlinstvo.

Človek vpliva na rastlinstvo predvsem v negativnem pogledu. Razen na območjih, ki so zelo daleč od zgostitev prebivalstva, je v veliki meri odstranil naravno rastlinstvo in ga le delno nadomestil s kulturnim.

Zaradi pridobivanja lesa, novih njivskih površin, travnikov in pašnikov ter gradnje prometnic, naselij, akumulacijskih jezer ipd. je skrčil ali preoblikoval gozdove in travniško rastlinstvo.

Izsuševal je mokrišča in s tem spremenil njihovo rastlinsko sestavo.

Mnoge rastlinske vrste je prenesel iz enega dela sveta v drugega (npr. evkalipt iz Avstralije ali koruzo in krompir iz Amerike).

S svojimi dejavnostmi povzroča onesnaževanje zraka, posledica tega pa je umiranje gozdov.

Negativne posledice pretiranega krčenja in spreminjanja naravnega rastlinstva pa se vračajo k svojemu izvoru – človeku.

Zaradi pretirane paše ali odstranjevanja rastlinstva se širijo puščave. Posledica je lakota v nekaterih najrevnejših državah. Narava tako človeku v drugi obliki vrača tisto, kar ji je sam prizadejal.

Rastlinstvo in človek

Kako se je človek začel spopadati z posledicami krčenja gozdov?

Človek se je tega začel zavedati precej pozno. V gospodarsko najrazvitejših državah se je lotil smotrnega urejanja gozdov, ki omogoča njihovo obnavljanje. Bolje ohranjene rastlinske sestoje je zavaroval z ustanovitvijo narodnih parkov in različnih rezervatov. Žal pa takšna zaščita v manj razvitih državah (npr. v Braziliji) ostaja bolj ali manj na papirju, čezmerno poseganje v rastlinsko odejo pa se nadaljuje.

Značilne skupine rastlinstva

Na razprostranjenost skupin rastlinstva po svetu najpomembneje vpliva:

podnebje.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Tropski deževni gozd

• Uspeva v ekvatorialnem podnebju, kjer so vse leto visoke temperature in je dovolj vlage.

• Tu raste bujno vednozeleno rastlinstvo.

• Drevesa so zelo visoka, krošnje so pogosto razporejene v več nivojev (»nadstropij«). Prepletajo jih številne ovijalke.

• Raznolikost rastlinstva in živalstva je izjemna.

• Ker skozi goste krošnje svetloba ne more do tal, je pri tleh zelo temačno in uspeva le malo podrasti.

• Zaradi intenzivnih človekovih posegov obstajajo le še ostanki pravega tropskega deževnega gozda, pa še to večinoma le na zavarovanih območjih. Človek ga neusmiljeno krči, namesto njega pa se razrašča drugačen gozd.

 

Z oddaljevanjem od ekvatorja se količina padavin zmanjšuje, zato drevesa postanejo redkejša in nižja, na tleh pa raste več travniškega rastlinstva. Gozd tako postava vse bolj svetel, zato govorimo o tropskem svetlem gozdu.

Zaradi intenzivnih človekovih posegov obstajajo le še ostanki pravega tropskega deževnega gozda, pa še to večinoma le na zavarovanih območjih.

Značilne skupine rastlinstva

Kakšna je razlika med tropskim deževnim gozdom in džunglo?

Džungla se namreč razprostira le ob rekah, kjer lahko svetloba s strani seže do tal. Zato se ob rečnih bregovih razraste neprehodno bujno zelenje, ki je v izrazitem nasprotju z notranjimi deli gozda, kjer je teren zaradi redkejšega rastlinstva pri tleh precej bolj prehoden. Džungla se hitro razraste tudi na robu na novo nastalih krčevin, ob bregovih rek pa sega še daleč v sušnejša območja, kjer gozd ne uspeva več.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Savansko rastlinstvo

• Uspeva v savanskem podnebju, kjer je že premalo padavin za rast strnjenega gozda, menjavata pa se sušna in deževna doba.

• Pokrajino s takšnim rastlinstvom imenujemo savana.

• Savansko rastlinstvo je v osnovi travniško, vendar ni enotno, saj tvori postopen prehod med tropskim deževnim gozdom in puščavskim rastlinstvom. V bližini prvega je v savani še veliko dreves, ki pa so nižja, posejana bolj na redko in imajo pogosto krošnje značilnih »dežnikastih« oblik. Na prehodu proti puščavam je vse več grmovja.

• Trava v savani je v času deževne dobe bujna in visoka, v času sušne dobe pa postane suha in nizka.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Puščavsko rastlinstvo

• Značilno je za puščave in polpuščave tropskega, subtropskega ter kontinentalnega polsuhega in suhega podnebja.

• Rastlinske vrste so pomanjkanju vode prilagojene na različne načine.

• To rastlinstvo po večini sestavljajo šopasta trava, trnati grmički in kaktusi, marsikje v puščavah pa rastlinstva sploh ni.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Sredozemsko rastlinstvo

• Značilno za območja sredozemskega podnebja, ki ima padavine v zimskem času, za poletni čas pa je značilna izrazita suša.

• Rastlinstvo se je suši prilagodilo z debelejšimi listi, globokimi koreninami, eteričnimi olji, iglicami, trni ipd. Sestavljajo ga zimzeleni listavci (zlasti različne vrste hrastov), nekateri iglavci (bor, cipresa), grmovje in aromatična zelišča.

• V Evropi značilno zimzeleno sredozemsko grmičasto rastlinstvo imenujemo makija.

• Zaradi priseljevanja prebivalstva na obale je človek sredozemsko rastlinstvo že precej izkrčil in preoblikoval.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Vlažni subtropski in monsunski gozd

• Značilna sta za subtropsko vlažno in monsunsko podnebje.

• V primerjavi s tropskim deževnim gozdom so drevesa nižja in redkeje posejana, pod njimi pa je več travniške podrasti.

• V vlažnem subtropskem gozdu je vse leto dovolj vlage, zato so drevesa vednozelena.

• V monsunskem gozdu drevesa v času suhega monsuna odvržejo liste.

• Gozd je zaradi goste poselitve v veliki meri že izkrčen.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Listnati gozd

• Značilen za zmerno topli pas, in sicer za oceansko in kontinentalno vlažno podnebje.

• Razširjen je skoraj samo na severni polobli.

• Drevesa v zimskem času odvržejo listje.

• Na postopnem prehodu proti iglastim gozdovom so obsežna območja mešanega gozda.

• Zaradi goste poselitve in človekovih posegov je prvotnega gozda ostalo zelo malo.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Stepsko rastlinstvo

• Uspeva v kontinentalnem polsuhem podnebju, kjer ni več dovolj padavin za rast gozda.

• Pokrajino z značilnim travniškim rastlinstvom imenujemo stepa.

• Stepe so značilne predvsem za kontinentalno notranjost Evrazije, kjer razlikujemo visokotravno stepo (v Ameriki jo imenujejo prerija), rastočo na območjih z nekaj več padavinami, in nizkotravno stepo na sušnejših območjih.

• Ker so za visokotravno stepo značilne zelo rodovitne črne prsti, jo je človek skoraj v celoti spremenil v obdelovalna zemljišča.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Iglasti gozd

• Značilen je za obsežna območja zmerno hladnega podnebja, kjer listavci zaradi nizkih temperatur in kratke rastne dobe večinoma ne morejo več uspevati.

• Značilne drevesne vrste so smreka, macesen in bor.

• V Rusiji takšen gozd imenujejo tajga.

• Zlasti v azijskem delu države med iglavci pogosto rastejo tudi breze.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Tundrsko rastlinstvo

• Uspeva v subpolarnem (tundrskem) podnebju.

• Pokrajino s takšnim rastlinstvom imenujemo tundra.

• V tundri uspeva le malo rastlinskih vrst, ki so se zmogle prilagoditi nizkim temperaturam in obilici vlage. To so mahovi, lišaji, odporne zeliščne vrste in pritlikavi grmi.

Značilne skupine rastlinstva

Opiši rastlinstvo na sliki.

Gorsko rastlinstvo

Ni enotna vrsta rastlinstva, ampak obsega različne vrste, ki so nastale s prilagoditvijo zahtevnim rastlinskim razmeram v gorah

Značilne skupine rastlinstva

Poimenuj označene skupine rastlinstva.