1. kolokvij fiksna 1-50

kaj je anatomska in kaj klinična zobna krona

anatomska = del zoba, ki je prekrit s sklenino

klinična = del krone, ki je viden v ustnih nad dlesnijo, lahko je večja od anatomske

kaj je anatomska in kaj klinična korenina zoba

anatomska = del korenine pod dlesnijo, prekrit s cementom

klinična = del korenine, ki je v kosti, lahko je manjša od anatomske

kaj je zobni krn

je prepariran zob oz. obrušen ostanek zoba, kamor se namesti protetični nadomestek (krona)

Oblika prepariranega zoba je zelo različna od začetne oblike zoba

• ob je v celoti reduciran,

• iz trebušaste oblike preide v valjasto

kaj je polna prevleka

je fiksni protetični nadomestek, ki v celoti obdaja in pokrije zobni krn (celotno površino brušenega zoba)

• uporablja se za obnovo funkcije, estetike in zaščito zoba

• lahko je iz kovine, keramike, kombinacijo obeh ali drugega materiala

kako razvrščamo prevleke na podlagi potreb po brušenju

• kovinske: zahtevajo najmanj brušenja - so tanke, mehansko odporne

• estetkse: zahtevajo več brušenja - prostor za keramiko ali drug estetski material

• teleskopske / dvojne: zahtevajo največ brušenja - rabimo 2 prevleki, primarno in sekundarno, rabimo več prostora

ali

• luske: tanke ploskve, ki se lepijo na sprednji del zoba - minimalno brušenje

• delne prevleke: pokrijejo le del zoba (okluzalno) - malo brušenja

• polne prevleke: popolnoma prekrijejo zob, obsežno brušenje zoba (krn)

razvrščanje prevlek glede na način pritrjevanja na zob (kamor so pritrjeni)

• ekstrakoronarno

• ekstra in intrakoronarno

• intraradikularno

  • intra in ekstraradikularno

razvršanje prevlek glede material izdelave

• kovisnke prevleke: kovinske zlitine - zelo trpežne, malo estetske

• ne kovinske: boljša estetika - sprednji zobje, iz keramike ali drugih

• kombinirane iz večih materialov: kovinska osnova + keramična obloga, trdota + estetika

in

indikacije za izdelavo prevleke

• zaščitna

• estetična

• profilaktična

• protetična indikacija

kakšna je zaščitna indikacija za izdelavo prevleke

• zaščita zoba pred nadaljnimi poškodbami,

• pred lomom

• zagotavljanje celovitosti

kakšna je profilaktična indikacija za prevleko

• preprečimo škodljive posledice, ki bi nastale, če zoba ne bi rekonstruirali

• preprečevanje poškodbe stomatognatnega sistema: prenos sil na sosednje zobe, preprečevanje zobnih premikov (npr izguba stične točke - onemogoča prenos sil na drug zob - nastane premikanje zob)

kakšne so estetske indikacije za prevleko

• popravijo velikost, obliko, barvo

• položaj zob

• nasmeh

(poskrbimo za neestetske zalivke, okvare trdih tkiv, zabarvanosti, endodontsko zdravljene zobe, posledice poškodb, ortodontske nepravilnosti)

kakšna je protetična indikacija za prevleko

• sidro mostička

• retencijski element delne proteze

• namenska prevleka

(več jih rabimo pri obsežnih fiksnoprotetičnih rehabilitacijah - rekonstruiramo funkcijo, okluzijo, artikulacijo, estetiko)

relativne kontraindikacije za prevleke

lahko jih odpravimo s terapevtskimi postopki:

• karies (plomba)

• bolezen pulpe / periapeksa (endodontska terapija)

• predhodno izvedena endodontska terapija (potrebno jo je ponoviti)

• vnetje dlesni

• gibljivost zob prve in druge stopnje

absolutne kontraindikacije

patološka stanja, ki jih ni možno podraviti

• patološke spremembe v periapeksu, ki jih endodontsko / kirurško ne moremo rešiti (ne morejo biti nosilci)

• zobje s poškodbami, ki segajo od 2mm pod rob dlesni

• gibljivost zob III in IV stopnje

nasadni inštrumenti v fiksni protetiki

za mikromotor:

• kolenčnik: glava pod kotom, rdeč in moder kolenčnik

• ročnik: raven, ne za delo v ustnih ampak za obdelavo protetičnih nadomestkov skupaj z rotacijskimi elementi

turbina: glava pod kotom

v nasadne instrumente pa vpenjamo svedre in freze

kako je definirano brušenje zob in kaj je cilj brušenja

brušenje = postopek preparacije zoba za polno prevleko oz popolno preoblikovanje in zmanjšanje zobne krone, da zagotovimo prostor za prevleko.

cilji:

• oblikovati zobni krn + zaščititi zobna in ostala tkiva ob zobu

• oblika zoba za retencijo in stabilno prevleko

• optimalna obrobna zapora (tesnenje) - stik med vratom zoba in prevleko

• zagotoviti strukturno vzdržljivost in estetsko vrednost fiksnoprotetičnega nadomestka

katere nasadne inštrumente in brusna sredstva uporabljamo pri obdelavi protetičnega nadomestka

na turbini ali mikromotorju (v ustnih)

brusna sredstva:

• svedri: diamantni (groba obdelava), karbidni ali jekleni (natančna obdelava)

• freze

• diski

• kamni

• dladilniki, polirniki

• gumice, ščetke

sveder za separacijo (ločevanje) zob

brušenje mezialne in distalne stene = koničasti sveder (tanek)

sveder za pravokotno stopnico

sveder z ravnim vrhom

dsveder za zaobljeno stopnico

valjasti / stožčasti svedri z zaobljeno konico (stopnico oblikuje s polovico svoje debeline)

zakaj se uporablja rugby sveder

za okluzalno ploskev, sploh brušenje oralnih ploskev sprednjih zob

od česa je odvisna učinkovitost brušenja

• velikost in abrazivnost brusnih zrn

• velikost brusnega elementa (večji je, močnejši je učinek)

• hitrost vrtenja

• lastnosti trdega zobnega tkiva

pravila za delo s turbino

• stabilno fiksirana roka

• pasivni kontakt, najmanjši možni pritisk

• obvezno hlajenje

• dotiki s prekinitvami

• vodni sprej iz 2-3 smeri usmerjen na sveder

zapleti brušenja

• poškodba sosednjih zob

• poškodba marginalne dlesni

• poškodba ustnic, obraza, jezika

• poškodba prepariranega zoba (termično ali mehansko)

biološki princip brušenja zoba

• ohranjanje zobnega tkiva (ne poškodovati sosednjih zob, mehkih tkiv)

• zaščita parodonta (preparacija vratu ne sme travmatizirat marginalne dlesni)

• zaščita pulpe (odstraniti le toliko tkiva, kot je minimalno potrebno, ohraniti trda zobna tkiva)

mehanski princip brušenja zob

ustvarjanje pogojev za izdelavo mehansko kakovostnega nadomestka

• oblika zoba mora stabilno držat nadomestek (krn ima obliko za retencijo in odpornost)

• restavracija mora zagotavljat obrobno zaporo - tesnenje na vratu zoba

kot konvergence, kolikšen je, čemu namenjen

= kot med vzdolžno osjo zoba in aksialno steno (pomeni, da dve nasprotni aksialni steni krna konvergirata okluzalno)

• 3 stopinje na vsako stran, skupaj 6

• namen: omogočimo, da oprijem ni prevelik (med probo jo lahko še snamemo), odvečni cement lahko odteka.

kaj je retencijska krna, od česa je odvisna

= sila, ki se upira premiku nadomestka v nasprotni smeri njegove vstavitve (oblika krna prepreči, da bi prevleka izpadla)

odvisna od:

• oblike krna (najboljšo bi imel valj, ampak je oprijem premočen, cement ne more odtekat)

• nagib aksilarnih sten (vzporedne aksilarne stene konvergirajo za 3 st)

• velikost retencijske površine (večja boljše)

• hrapavost površine (bolj boljše)

• vrsta cementa (klasični šibka retencija, tisti z kemično in mikromehansko vezjo boljše)

• debelina cementne plasti (manj, boljša)

kaj je rezistenca, od česa je odvisna

= upor prepariranega zoba, da se ne dvigne iz ležišča (sile v vodoravni in poševni smeri)

odvisna od:

• nagib aksilarnih sten

• višina prepariranegav+ zoba

• obseg vratu prepariranega zoba

opiši preparacijo okluzalne ploskve kočnika

• zmanjšamo višino: fukcijski vrški za 1.5mm, nefunkcijski za 1mm, če bo na površju estetski material še dodatno za 0.5mm

• sledimo reliefu - enakomerno znižamo vrške kot jamice in fisure

• izdelava utorov - “pilot sveder” za nadzor odstranjevanja zobne mase (omogoča uniformno redukcijo)

• izravnamo okluzalno ploskev: najprej znižamo eno polovico, potem drugo

• ohranimo naklon prehoda iz okluzalne v bukalno

opiši preparacijo aksialnih ploskev kočnika

• ne poškodujemo sosednjega zoba! sveder vedno namestimo na brušen zob, odstranimo mezialno in distalno ploskev v bukalno-oralni smeri (za zaščito lahko uporabimo tudi kovinski trak)

• pilot sveder za utore

• sveder more bit vzporeden s površino, ki jo brusimo

opiši preparacijo vestibularne in oralne ploskve sekalca

• tanki koničasti sveder prislonimo na brušen zob in brusimo v vestibulo-oralni smeri

• vestibularno ploskev brusimo v dveh ravninah (zaradi morfologije ploskve)

• oralno ploskev zbrusimo s hruškastim svedrom

za koliko znižamo rob v navpični smeri

za 2mm, 1/3 višine

za koliko vodoravno reduciramo obseg zoba

za 1/3 volumna, to je ½ debeline trdega zobnega tkiva

osnovno pravilo preparacije zoba za idelavo polne prevleke

njegov najširši del mora bit v predelu zobnega vratu

• če je najširši del višje, pride v vratu do zožitve (krona bo v vratu preširoka - nenatančno tesnenje, uhajanje sline, plaka in bakterij med krono in zobom)

druga pravila:

• ohranjanje največje možne količine trdega tkiva (biološko načelo)

• vertikalno zožanje 2mm, horizontalno 1/3 volumna

• vrat ima cilindrično oblik

• trebušasta oblika gre v cilindrično, blago koničasto

• konvergenca sten vsaka 3st

• zaobljene površine

kakšne oblike marginalne preparacije zobnega vratu poznamo

vrat = ključen, pride do sklopa prevleke in zoba

• tangencialna = preparacija brez ostre meje (ni stopnice)

• preparacija s stopnico = z jasno definiranimi mejami

  • zaobljena stopnica (bolj naraven prehod)

  • pravokotna stopnica (večja stabilnost)

indikacije, prednosti in slabosti za tangencialno preparacijo

indikacije: prevleke, ki imajo rob iz kovine (le kovina se lahko oblikuje tak tanko)

prednosti:

• minimalno odstranjevanje trdih tkiv,

• enostavna izdelava

slabosti:

• težka zaznavnost meje

• nenatančno robno tesnenje (pomanjkanje jasne meje)

• nezadosten prostor za sidro (tehnik je prisiljen nardit predimenzioniran nadomestek)

• manjša odpornost na žvečilne sile (tanka struktua - ni tak stabilna)

indikacije, prednosti in slabosti za preparacijo s stopnico

indikacije: vse prevleke, ki nimajo kovinskega roba (estetski nadomestek)

prednosti:

• biološke, mehanske, statične in estetske zahteve

• natančno definiran rob

• zagotovljen potrebni prostor za debelino materiala

• zagotavlja prenos sil v vzdolžni osi zoba

slabosti:

• izguba večje količine zobnega tkiva

možni položaji postavitve meje na zobnem vratu

• supragingivalno

• v nivoju dlesni

• subgingivalno

kdaj prepariramo subgingivalno

meja gre pod rob dlesni, pazimo na biološko ravnovesje - rob prevleke postavimo v začetni del gingivalnega sulkusa

• estetika

• karies

• cervikalne erozije

• zalivka, ki sega sublingvalno

• občutljivost vratu

• dodatna retencija

prednosti supragingivalne preparacije

• zaščita parodonta

• lažje oblikovanje (brušenje pod kontrolo očesa)

• enostavna, natančna registracija odtisa

• higiena

• enostaven postopek pregleda

s katerimi postopki se preparacija kontrolira

• ravna sonda (vzporedno z zobom, opazuješ prileganje)

• direktna vizualna analiza (na razdalji 30cm(

• indirektna analiza (pogled v ogledalo iz okluzalne smeri)

• standardni merilniki

• analiza z paralelometrom (na mavčnem modelu)

• s silikonskim ključem

• računalniško

kaj je silikonski ključ

pripomoček iz odtisa začetne oblike in dimenzije zoba - preverjamo, ali je bilo odstranjenega dovolj zobnega tkiva

protokol preparacije sprednjega zoba

• izdelava žlebov na incizalnem, oralnem in vestibularnem delu (pilot sveder)

• obrusimo, da žlebov več ni, dobimo enakomerne površine - sveder vedno vzporedno s ploskvijo

• ko izravnavamo žlebove gingivalno že začnemo s stopnico

• na palatinalni strani uporabimo rugby sveder

• s tankim koničastim svedrom v vestibulo-oralni smeri odstranimo mezialni in distalni del, mm od kontaktne točke

• nakazano stopnico dodelamo z valjastim svedrom z zaobljeno konico, za zaobljeno stopnico

protokol preparacije stranskega zoba

• orientacijski žlebi s pilot svedrom

• izravnavanje žlebov

• ločitev od sosednjih zob z koničastim svedrom

• orientacijski žlebovi oralno, sproti ustvarjamo stopnico

• okluzalna ploskev: najprej žlebovi - najprej v fisuri, potem na vrških

• 2 mm pod bukalnima vrškoma lahko naredimo 2 črni piki, eno pa 2mm pod fisuro (dobimo črko V), potem še 2 točki 2mm pod mezialnim in distalnim obrobnim grebenom

• poševni prehod med okluzalno in vestibularno površino

• dodelamo stopnico z valjastim svedrom z zaobljenim vrhom (vestibularno in aproksimalno širša, palatinalno in supragingivalno pa ožja)

oblika krna sprednjega zoba

• dobra zaščita pulpe

• krn zagotavlja retencijo in stabilizacijo

• cervikalni del je brušen vzporedno s cervikalnim delom palatinalne ploskve

• mezialna in distalna ploskev sta rahlo okluzalno nagnjeni 3st

• meja preparacije je oblikovala glede marginalno dlesen (supra in ekvigingivalno) razen vestibularno, kjer je spuščena v začetni del gingivalnga sulkusa

oblika krna stranskih zob

• zmanjšan glede potreb fiksnoprotetičnega sidra

• okluzalna redukcija je v skladu z morfologijo

• naklon aksialnih plsokev vsake 3st

• ni podminiranih območji

• stopnica je jasno vidna

• sledi poteku gingivalnega roba

• vse ploskve so zglajene

• naklon iz okluzalne v vestibularno je poševen

možne napake pri perparacija zob (ponovljeno vpr)

• poškodba sosednjega zoba

• poškodba marginalne dlesni

• poškodba jezika, obraza, ustnic

• poškodba prepariranega zoba (termično / mehansko)

posledice prekomerno poševno obrušenih aksialnih ploskev

• prekomerno odstranjem dentin - ogroženo zdravje pulpe (odprtje)

• izgubi se sposobnost retencije in stabilizacije krna

posledice nezadostnega brušenja aksialnih ploskev

predimenzionirane prevleke - težave s parodoncije in v okluziji in artikulaciji

(predimenzionirana prevleka = krn ni dovolj zbrušen, je še vedno taka trebušasta oblika, tehnik mora “dodat” material kroni, da zagotovi dovolj debeline materiala, krona je potem predebela)