Geografija - ledeniški in kraški relief

območje poledenitve

območje, pokrito z ledeniki

krnice

velike kotanje skledaste oblike, kjer so ledeniki najdebelejši

koritaste U-doline

posledica ledeniške erozije, s katero ledeniki poglabljajo in razširjajo nekdanje rečne doline (oblika črke V)

ledeniške razpoke

ledeniško erozijska oblika, ki se nahaja na strmih pregibih, kjer so ledeniki tanjši in hitrejši

krniška jezera

ledeniško erozijska oblika, ki nastane iz kotanj po koncu poledenitve (Krnsko jezero, Triglavska jezera)

ozki gorski grebeni

ledeniško erozijska oblika, ki nastane iz vmesnega slemena dveh krnic, ki ležita na nasprotnih straneh gorskega slemena in se zadenjsko približujeta druga drugi

priostreni vrhovi

ledeniško erozijska oblika, ki nastane, kadar se zadenjsko približajo tri krnice ali več

obvisela dolina

ledeniško erozijska oblika, ki nastane na mestu, kjer se glavnemu ledeniku pridruži manjši stranski ledenik

ledeniški pragovi ali komarče

• ledeniško erozijska oblika, ki nastane, ko dolina obvisi (obvisela dolina) in čez njih pogosto tečejo slapovi

• stranski ledenik izdolbe plitvo dolino, ki po koncu poledenitve obvisi nad globlje vrezano glavno dolino

fjordi

značilne ledeniške doline, ki jih je po koncu poledenitve zalilo morje

ledeniške grbine

večje skalne ovire, ki jih je ledenik na eni strani (iz smeri premikanja) znižal in močno obrusil

ledeniška groblja ali morena

• večji nasip nesortiranega kamnitega gradiva

• talna morena (pod ledenikom), bočna morena, srednja morena (2 ledenika se združita) in čelna morena

ledeniška jezera

• ledeniško akumulacijska oblika, ki nastane za čelnimi morenami, kjer ležijo prečno na dolino

• voda se zbira v kotanji, ki jo je poglobil ledenik in na dnu odložil vodoneprepusten material (talno ledeniško moreno)

eratske skale ali balvani

večje skale, ki so jih ledeniki nosili tudi do več sto kilometrov daleč (balvani pri Trenti)

kraški relief ali kras

površje, kjer prevladujejo posebne reliefne oblike oz. kraški pojavi

korozija

kemični proces raztapljanja kamnine na krasu, večinoma s posredovanjem vode, ki vsebuje šibko ogljikovo kislino

siga

mineralna usedlina, ki je nastala z izločanjem raztopljenih mineralov apnenca

lehnjak

porozna, luknjičava biokemična sedimentna kamnina, ki nastaja na pragovih, kjer se voda, ki vsebuje kalcijev karbonat, izloča

vrtače

majhne kraške globeli skledaste ali lijakaste oblike, ki pogosto nastajajo na dnu obdelovane površine

udorna vrtača ali koliševka

oblika vrtače, pri kateri se je udrl jamski strop, zdaj pa je porasla z drevesjem in ima precej navpične stene

uvale

večje kraške globeli skledaste oblike, katerih dno večinoma prerašča travnik, občasno pa je lahko tudi poplavljeno

kraška polja

več kilometrov dolge in široke kotanje, ki so lahko poplavljena, poselitev je na obrobju oz. nad ravninskim dnom, kjer so trevniki

kraški izviri

vodnati izviri vode na stiku apnenca z neprepustno podlago

suha dolina

dolinasta oblika brez površinskega vodnega toka

slepa dolina

dolina rek, ki tečejo po nepropustni podlagi, ko pa pridejo na apnenec poniknejo in doline se slepo končajo

kraška brezna

navpične ali strme kraške votline z večjo globino kot širino; ali navpične jame

kraška jama

vodoravne podzemske votline, ki jih je izoblikovala tekoča voda

kapniki

sigove (sigine) tvorbe, ki nastanejo ob kaplanju vode v kraških jamah

stalaktit

kapnik, ki visi s stropa

stalagmit

kapnik, ki raste s tal

škraplje

globoke brazde v razjedenem površju

žlebiči

vzporedne poldogovate vdolbine, ki se pojavljajo na površini nagnjene kamnine

kotliči

globeli s strmimi in navpičnimi stenami

konte

več sto metrov globoke globeli

tropski ali stožčast kras

nad uravnavami ali kotanjami se dvigajo skalnati stožci visoki več 100m (ostanek nekdanjega pokrova iz apnenca, ki ga je korozija večinoma že raztopila in odstranila, nekateri delci pa so se ohranili v obliki stožcev)