Rimska zgodovina 2. vprašanje

Kdo prevzame vodstvo države po padcu kraljevine leta 509 pr. Kr.?

Uradniki, imenovani magistrati.

Kdo spada med uradnike, ki so prevzeli vodenje države?

Pretura (sestavljena je bila iz dveh vrhovnih uradnikov - pretorjev), konzula (Leta 449 sta prevzela vlogo pretorjev), cenzura (sestavljala sta jo dva cenzoja), edili, kvestura, ljudski tribunat.

Kaj je bIla vloga preture?

Pretura je predstavljala dva vrhovna uradnika, pretorja, ki sta imela sprva oblast v vojski in civilni sferi ter sta kasneje prevzela tudi nalogo sodstva. Pretorja sta imela spremstvo liktorjev.

Kaj je bila vloga konzulov?

Leta 449 sta prevzela vlogo pretorjev. Bila sta poveljnika v vojski, sklicevala in vodila sta delo senata in zborov ter imela nadzor nad ostalimi magistrati, z izjemo ljudskega tribuna.

Kaj je bila vloga cenzure?

Sestavljala sta jo dva cenzorja, voljena enkrat na pet let, ki sta izvajala finančno, moralno in nazorsko-politično kontrolo senata ter sestavljala sezname senatorjev in državljanov kot davčnih obveznikov.

Kdo so bili Edili?

Edili (aediles) so bili nosilci nižjih magistratur v rimski republiki. Njihove glavne naloge so bile policijski nadzor, skrb za preskrbo in organizacija praznikov ter iger

Opiši ljudski tribunant

Ljudski tribunat (tribunus plebis) je sprva vključeval 2 tribuna po letu 449 pa deset. Bil je nedotakljiv zastopnik plebejcev, ki je imel ključno pravico veta (intercessio) ter je bil izvzet iz nadzora drugih magistratov.

Ali je sistem magistratur deloval?

Ureditev magistratur je ostala do konca republike v osnovi enaka, spreminjalo se je le število posameznih magistratur. Sistem je dobro deloval, ker so bile magistrature časovno omejene (1 leto) in kolektivne, kar je preprečevalo kopičenje oblasti. Poleg tega je imel pravico ugovora tudi vrhovni svečenik, prevzem naslednje magistrature pa je bil možen šele po dveletnem intervalu.

Kaj se še razvije v tem obdobju?

Razcvetelo se je sakralno življenje - zgrajenih je bilo mnogo templjev ter urejen rimski panteon.

Opiši vlogo patricijev.

V dobi republike še bolj utrdili svoj položaj, imeli so lastno nošo, življenjski slog, veliko premoženja, prevladovali so v vojski in v politiki (le oni so namreč lahko zasedali vrhovne magistrature in senat).

predniki so patres - voditelji plemiških rodov

Opiši vlogo plebejcev

Predstavljali so veliko večino prebivalstva; bili so svobodni, a brez privilegijev patricijev; njihov boj za izboljšanje položaja je prek ustanovitve posebne skupnosti z elementi lastne državnosti vodil do postopnega izboljševanja položaja.

Večina plebejcev je bila s predstojniki plemiških družin povezana z institucijo klientele, kar je odražalo njihov slabši socialni položaj.

Opiši vlogo sužnjev.

Sužnji so bili vojni ujetniki, zadolženi kmetje in njihovi sinovi (očetje so imeli pravico, da prodajo sina).

Obdobje zgodnje republike zaznamujejo (nenasilni) boji med slojema - ta boj je temeljil na prizadevanju plebejcev za izboljšanje njihovega položaja, saj so bili brez privilegijev patricijev.

Kaj so plebejci dosegli s prvim secessio (umikom iz Rima) leta 494 pr. Kr.?

RIm ostane brez vojaške obrambe.

Ustanovili so si vzporedno politično institucijo patricijskim magistraturam, v kateri sta bila najpomembnejša ljudska tribuna, ter svojo versko ustanovo s Cererinim svetiščem na Aventinu.

Kaj je bil zakonik dvanajstih plošč (lex XII tabularum) in kdaj je bil sprejet?

Zakonik dvanajstih plošč, sprejet 451/450 pr. Kr., ki je predpostavljal enakost pred zakonom vseh državljanov.

Ali je zakon izničil razlike med slojema?

Ne, šele leta 449 Plebejci z drugim secessio dosežejo potrditev svojih pravic.

Katera pravica je bila dosežena s Kanulejevim zakonom (445 pr. Kr.)?

Plebejci so s tem zakonom dosegli pravico sklepanja zakonske zveze med obema slojema (patriciji in plebejci).

Kakšne so bile spremembe v vojaški organizaciji?

Rimljani so po zgledu Etruščanov uvedli težko oboroženo pehoto v strjeni vrsti, kjer je bila vojska razdeljena v 193 centurij (18 centurij patricijske konjenice in 80 centurij najpremožnejših plebejcev), ki so bile razporejene glede na premoženje (najrevnejši so bili neoboroženi), leta 443 pr. Kr. pa je bila za nadzor te ureditve uvedena cenzura.

Kaj je bil Centurijski zbor in kdo je v njem politično prevladal?

Centurijski zbor se je sestajal na Marsovem polju, volil magistrate, sprejemal zakone in odločal o vojni in miru. Patriciji in najpremožnejši plebejci so politično prevladali, saj je imela vsaka centurija en glas, razdelitev pa je temeljila na premoženju.

Plebejci do visokih položajev prihajajo s širitvijo države.