Psihologija vtoro tromesechie

Shto e uchenje?

slozhen psihichki proces pri koj se sozdavaat relativno trajni promeni vo mozokot pod dejstvo na aktivnosta i steknatoto iskustvo na edinkata

Uchenje so uslovuvanje

se bazira na bezuslovnite refleksi. Pavlov vo svojot eksperiment otkril deka kucheto lachi plunka na neutralni drazbi koi nemaat vrska so hranata. Sekoj pat koga se davalo hrana na kucheto pred toa se dzvonelo so dzvonche i se ukluchuvalo svetloto pa zatoa po nekoe vreme kucheto nauchilo deka dzvoncheto i svetloto znachelo deka kje dobie hrana i pochnalo da mu se lachi plunka i se sozdal usloven refleks

Mehanichko uchenje

ili uchenje na pamet, se postignuva so povtoruvanje ili asocijacija, potrebno e mnogu trud a brzo se zaborava zatoa se preporachuva samo za uchenje na stranski jazik, pamtenje na tel broj, iminja i adresi

Uchenje so imitacii

chovekot uchi kako drugite se odnesuvaat okolu nego pa toj pochnuva da se odnesuva kako niv, najchesto kaj deca i mladi, imanje idol

Uchenje po pat na obidi i greshki

eksperimentot na Torndajk so shto gladna machka e aktivna za da dodje do hrana shto kje ja zadovoli nejzinata glad, taa morala da nauchi kako da pritisne kopche za da dodje do hranata i prvo toa go pravela haotichno no potoa gi otfrlila site nepotrebni dvizhenja i greshki

Uchenje so uviduvanje

go ima samo kaj antropoidnite majmuni i chivekot, blisku e do aktivnoto razmisliuvanje i reshavanje na problemot, eksperimentot na keler pokazhuva kako majmun se bori da dojde do banana se dodeka ne mu teknuva da gi naredi kutiite i polesno da dojde do bananata

karakteristiki na ova uchenje se toa shto reshenieto svetnuva odnosno doagja odednash, ednash reshen problem se reshava bez greshka vtor pat, reshenieto se koristi i vo dr sl situacii

Vo zavisnost od toa kako uchime kakvo mozhe da bide uchenjeto?

verbalno i motorichko

Verbalno uchenje

mozhe da bide mehanichko koga uchime na pamet i uchenje so razbiranje. Najdobro e uchenjeto so razbiranje bidejki trae njdolgo, se povrzuvaat rabotite, pomalku vreme e potrebno da se nauchi neshto

Motorichko uchenje

se uchat potrebni dvizhenja za obavuvanje na nekoja fizichka rabota, tuka spagjaat navikite

Shto e pomnenje?

traenjeto na promenite vo nervniot sistem sozdadeni po pat na na uchenjeto se narekuva pomnenje

Kako zapochnuva pomenjeto?

zapochnuva za vreme na percepiranjeto i vo mozokot se sozdavaat engrami shto mozokot gi registrira. Registriranoto se zadrzhuva vo tie engrami i podocna mozhe da se reproducira ili eksforsira

Koj e najvisok oblik na pomnenjeto?

• reprodukcija koja zavisi od registriranoto i zadrzhanoto

Koj e najslab oblik na pamtenje?

-rekognicija

Koi se vidovite na pomnenjeto?

-setilno pomenje-nastanuva koga drazbite dopiraat do setilnite organi, kratko v reme tie se zadrzhuvaat vo setilnata memorija i potoa se gubat

-kratkotrajno pomnenje-trae 15 sekundi i se narekuva krstopat na pomnenjeto

-dolgotrajno pomnenje-ima dolgo traenje i neogranichen kapacitet, se postignuva so golem broj mehanichki povtoruvanja i elaboriranje

Shto e zaboravanje?

-procesot na gubenje na promenite sozdadeni za vreme na uchenjeto

Zashto nastanuva zaboravanjeto?

-neupotreba na engramite

-ne se zaborava nishto tukun samo se pottisnuva

-izmeneti psihichki i fizichki uslovi na reprodukcijata  -meshanje ili sudiranje na dve sodrzhini odnosno inhibicija za koja postoi retrokativna-koga segashnoto uchenje ja otehznuva reprodukacijata poraneshnito uchenje i proaktivno-poraneshnto uchenje ja otezhnuva reprodukcijata na ona sega shto go uchime

Kako se delat rastrojstvata na pomnenjeto?

na kvantittivni i kvalitativni

Kvantitativni ratsrojstva na pomenjeto

1.tranzitorna zaboravenost-kaj zdravi i bolni, se javuva pri psihofizichki zamor, koga vnimanieto e posocheno kon drug pravec, vo psihopatologija-kaj nevrotichni sostojbi, koga silnite chuvstva go kochat mislovniot tek

2. amnezii-celosno ili delumno gubenje na memorii spored prichinite mozhat da bidat organski(rezultat na privremeni i trajni oshtetuvanja na mozokot) i psihogeni(zaboravanje na neprijatni situacii, a spored zaboravenoista anterogradni(zaboravanje na odredeni iskustva po povredata na mozokot i retogradni(zaboravanje na periodot pred gubenje na svesta, dolzhinata na zaboravanjeto zavisi od tezhinata na mozochnata povreda)

3. hipermenzii-zasilena sposotbnost na zapamtuvanje na odredeni dozhivuvanja so koi subjektot e emotivno povrzan

Kvalitativni rastrojstva na pomenjeto

1.dopolnitelno izmeneto sekjavanje-nastanuva pod efekt na deluzivni idei, depresivni sostojbi, kaj golema emotivna sklonost kon odredena lichnost

2. patoloshka lazhlivost-pod dejstvo na fantazija ismisluva slucki, ili svojata fantazija ja pokazhuva kako sekjavanje

3. izmeneto sekjavanje pod dejstvo na sugestija-kaj lica so poprechena intelegencija

4. konfabulacii-koga odredeni praznini se popolnuvaat so nevistiniti sodrzhini