Psihologija prvo tromesechie

Shto e psihologija?

nauka za chovekovite vnatreshni dozhivuvanja i negovite reakcii na nadvoreshniot svet

Istorija na psihologijata

taa se razvivala kako nauka vo ramkite na filozofijata, no vo 1879 godina taa se odvoila od filozofijata so otvaranjeto na prvata psiholoshka laboratorija od Vilhem Vunt vo Germanija

Granki na psihologijata

-medicinska psihologija-odnos na bolniot kon bolesta, psihichki relacii na zdravstven rabotnik i bolen, psihosomatski reakcii/bolesti(psihichkata sostojba vlijae na fizichkata pr chir na zheludnik), somatopsihichki reakcii(fizichkata sostojba vlijae na psihichkata pr kancerofobija)

-psihopatologija-gi prouchuva psihopatoloshkite karakteristiki

-mentalna higiena-primarna koja se zanimva so prevzemanje na merki so cel da se sochuva i unapredi mentalnoto zdravje na naselenieto, sekundarna se zanimava so rano otkrivanje i lekuvanje na psihicko bolnite, tercierna se zanimava so rehabilitacija i resozalizacija so vekje izlechenite psihicko bolni

-klinichka psihologija-naogja mesto vo psihijatrijata i se zanimava so prouchuvanje i ispituvanje na psihochko bolnite vo dijagnostichka i terapevska cel

Shto e psiha?

Psiha e osobina shto se javuva kaj zhivite sushtestva koga nivnata materija e dovolno razviena i slozhena.

Shto e svest?

Svest e zbir na psihichki pojavi vo konkreten moment, so koi chovekot go znae svojot identitet, orientiranje vo vreme i prostor. Taa pretstavuva najvisok oblik na psihata.

Poim za medicinska psihologija?

granka od psihologijata koja prouchuva nachinot na vlijanie na bioloshkite, psiholoshkite i socialnite faktori vrz relacijata pomegju zdravstvenite rabotnici i pacienti

Poim za metod?

nachin na istrazhuvanje na nekoj problem

Metod na neeksperimentalno nabluduvanje na drugi lugje

-sluchajno nabljuduvanje-koga nabljuduvachot nemal namera i ne se podgotvuval da nabljuduva, no sluchajno se soochil so pojavata. Ocenuvanje na prv pogled, koga kje zapoznaeme nekoj chovek vednash pravime nekoj zakluchot za toj chovek shto ne e objektivno i zavisi od spostvenoto zhivotno iskustvo, od polot, osobinite, intelegencijata. Vo ovoj sluchaj na brebrzo ocenuvanje najverojatno davame greshni mislenja za nekoj ili neshto

-namerno nabljuduvanje-go koristime koga sakame neshto ili nekogo dobro da go zapoznaeme. Osobeno e vazhno kako zdravstven rabotnik bidejkji treba da go nabljuduvame odnosot na bolniot kon sebe, kon bolesta, zdravstveniot personal, dijagnostichki istrazhuvanja, semejstvoto, drugite pacienti

Shto e eksperiment?

metod so najgolema nauchna vrednost koja se koristi vo psihologijata, medicinata i drugite nauki. Tuka nie ja predizvikuvame taa sostojba i e veshtachka. Prednostite se toa shto toa mozhe pobrgu da se izvrshi, imame kontrola, mozhe povtorno da se izvede a nedostatoci se tos shto ima ogranichena primena vo medicinata i chovekot mozhe da go menuva svoeto odnesuvanje znaekji deka na nego se vrshi eksperiment koj mora da bide najaven

Shto e introspekcija?

chovekot sam gi spoznava svoite misli, svojata psiha, dozhivuvanja, stavovi i dr. Toj go osoznava svojot psihichki zhivot i taka podobro se vklopuva so drugite lugje. Predonsti se shto samo na toj nachin gi razbirame dozhivuvanjata na drugiot chovek a nedostatoci se toa shto ona shto drugiot chovek go kazhuva ne mozheme da znaeme dali e vistina. Toa e bitno vo medicinski aspekt bidejkji taka pacientot dava anamneza, kazhuva lokalizacija na bolka i sl.

Shto e intervju?

struchno planiran i sistematichen razgovor koj se vodi so opredelena cel

-se koristi za dobivanje podatoci, ubeduvanja, informacii i sl.

-vo medicinski pogled se koristi za anamnestichki i heteroanamnestichki podatoci, se koristi za da ja zapozname lichnosta na bolniot, toa treba da zapochne spontno

-mozhe da bide direktno-prashanjata se odnapred podgotveni i indirektno-ne se postavuvaat prashanja tuku se povtoruvaat i parafraziraat poslednite zborovi na bolniot

Koi se pravilata pri koi intervjuerot treba da se pridrzhuva vo intervju?

-intervjuerot da bide popasiven a ispitanikot da bide pottiknat povekje da zboruva

-ubavo da slusha i da pokazhe interes vo toa shto zboruva toj

-da se stekne doverba na ispitankot

-razgovorot da teche lezherno

-ne smee da se sugeriraat odgovori

-vo ocenkata ne treba da se zabelezhat simpatichni ili antipatichni obelezhja na ispitanikot

-ako mozheme da sobereme podatoci za ispitanikot pred intervjuto

-da se nabljuduva celovkupnoto odnesuvanje na ispitanikot

na krajot od intervjuto treba da se dade sovet ili da se pomogne vo sozdavanje na sopstvena odluka kaj ispitanikot, podobro e da se pottikne da soszdade svoja odluka bidejkji e poteshko da prifakja soveti i ispitanikot kje ima povekje samodoverba koga sam kje donese odluka

Shto se psiholoshki testovi?

-se davaat zadachi napraveni po odredeni pravila i principi i mu se davaat na ispitanikot da gi reshi vo opredeleno vreme. Tie mozhat da bidat verblni ili manipulativni

sekoj struchno napraven test treba da ima tri principi:validnost-da meri ona za shto e namenet, objektivnost-ocenuvanjeto zavisi iskluchivo od predmetot ili pojavata koja e merena a ne od onoj shto merel, doslednost-uporteben povtorno na isti ispitanici pri isti uslovi da dade isti rezultati, osetlivost-da meri i najmali razliki megju subjektite

Kakvi mozhat da bidat psih testovi?

-testovi za ocenuvanje-na znaenja vo pedagoshka praktika i se smetaat mnogu poobjektivni od usmenite proverki na znaenja

-testovi za sposobnosti-senzomotorni sposobnosti, umstveni sposobnost/intelegencija

-testovi za lichnost-se merat osobini na lichnosta, imaat primena vo psihijatrijata

Shto se proektivni tehniki?

tie se koristat vo psihopatologijata vo dijagnostichki celi. Na subjektot mu se dava nejasen, nedovrshen, nestruktiran materijal i toj treba da pojasni, dovrshi, struktuira i taka da ja iskazhe svojata lichnost. Na ovoj nachin se otkriva mnogu za dozhivuvanjata, stravot, zhelbite, nemirot i sl na subjektot

Koi se najchesto koristenu produktivni tehniki?

rorshahovi damki, TAT test, asocijacii, igri i igrachki, detski crtezhi i dr

Shto e psihodrama?

terapevska metoda koja koristi dramski tehniki-igranje na ulogi

Koj e osnovach na psihodramata

Jakob Levi Moreno vo 1920 a po negovata smrt prodolzhil Zerka Moreno

Zashto se koristi psihodramata?

-podobro zapoznavanje na sebe si

-iznaogjanje tehniki za spravuvanje so eden problem

-emocionalno osloboduvanje(katarza)

Koi se elementite na psihodramata?

scena, protagonist, pomoshni ulogi, rezhiser/terapevt, publika

Fazi na psihodramata?

zarevanje, akcija, zatvoranje

Tehniki na psihodramata?

tehnika ogledalo, tehinka na fantaziska scena, zamena na ulogi, tehnika na toplo stolche

Efekti na psihodramata?

-emotivno osloboduvanje

-razbiranje na vnatreshnite konflikti

-podobruvanje na chovechkite odnosi

-pogolema empatija i samodoverba