VNV1

animals

PRAVA SPUŽVA

Domena: Evkarionti

Razred: kremenitaste spužve / kremenjače

Deblo: spužve

Ekološke zahteve: Čista voda, bogata s kisikom. Po večini slana voda, razen za eno vrsto, ki je sladkovodna.

Ogroženost: Kalna voda z plavajočimi delci, ki zamašijo njen pretok, nabiranje, ladijski promet, onesneževanje, degredacija morskega dna

Stopnja ogroženosti: O1

REČNA BREZZOBKA

Deblo: Mehkužci (Mollusca)

Razred: Školjke (Bivalvia)

Družina: Unionidae

Kategorija ogroženosti: ogrožena

Ekološke zahteve:-Živi v čistih, hitro tekočih rekah in potokih z dobro oksigenirano vodo. Potrebuje stabilna peščeno-prodnata dna, saj se zakopava v substrat.Občutljiva je na spremembe temperature, kisika, in onesnaženje vode.

Razširjenost v Sloveniji: V Sloveniji je razmeroma redka, najdemo jo v nekaterih rekah in potokih, kot so Krka, Ljubljanica, Mura, Drava in manjši pritoki teh rek. Njena razširjenost se zmanjšuje zaradi številnih dejavnikov.

Dejavniki ogrožanja:

Onesnaženje voda: Zlasti zaradi kmetijstva (gnojila, pesticidi), industrije in odplak.

Spremembe v vodnih habitatih: Gradnja jezov, kanalizacija rek in regulacija vodotokov uničujejo primerne habitate.

Erozija in usedline: Prekomerne usedline lahko zasipajo školjke in zmanjšajo kakovost dna.

Izguba gostiteljskih rib: Ličinke (glochidije) rečne brezzobke se za razvoj pritrdijo na škrge določenih vrst rib, ki so prav tako ogrožene.

VELIKI LEŠČUR

Deblo:mehkužci

Razred:školjke

Družina:Pinnidae

Razširjenost:tropske in subtropske obalne vode v Indijskem in Pacifiškem oceanu, predvsem v okolici koralnih grebenov. Lahko jo najdemo v vodah, ki so plitve (do globine 20-40 metrov),

Ekol. zahteve: tropske in subtropske vode z temperaturami med 25 in 30 °C. kjer je trda podlaga, 

Ogroža

Kategorija ogr. E

Habitati:  v peščenem ali blatnem dnu. Živi do globine 20 metrov

MORSKI DATELJ

RAZRED: školjke

RED: Mytilida   

DRUŽINA: Mytilidae

RAZŠIRJENOST: Sredozemsko morje ter atlantski ocean

EKOLOŠKE ZAHTEVE: Naseljuje gole apnenčaste skale

STOPNJA OGROŽENOSTI: E

DEJAVNIKI OGROŽANJA: Lov in nabiranje

RAZŠIRJENOST V SLOVENIJI: Skalne razpoke slo. obale

Kuščerjeva kongerija

• Deblo: mehkužci

• Razred: školjke

• Družina: Dreissenidae

• Ekološke zahteve: podzemni vodotoki, kjer se pritrdi na kamnite stene

• Dejavniki ogrožanja: onesnaženje podzemnih voda in pomanjkanje habitatov

• Razširjenost v Sloveniji: najdena le v izviru Krupe v Beli krajini

• Stopnja ogroženosti: ranljiva vrsta

Progasta Porcelanka

Deblo: Mehkužci

Družina:

Razred:

Rod:

Razširjenost v Slo:

Ekološke zahteve: Živi na čvrsti podlagi na morskih globinah pod 20 m. 

Ogrožanje: 

Kategorija ogrožanja

Veliki vrtni polž

Deblo:	mehkužci)
Razred:	polži)
Družina:	veliki polži)

Habitat: na nižje ležečih apnenčastih področjih, vinogradih, vrtovih, med grmovjem in v parkih. Zahtevajo habitat z dokaj konstantno vlažnostjo, blago temperaturo, ker so zelo občutljivi na izsuševanje^[2]. Ne prenašajo močnega deževja ali neposredne sončne svetlobe.

DEBLO: Mollusca (mehkužci)

RDEČI LAZAR

RAZRED: Gastropoda (polži)

DRUŽINA: Arionidae (lazarji)

ROD: Arion

HABITAT: travniki, gozdovi, mejice, vrtovi, obdelane površine

OGROŽANJE:Španski lazar(Arion vulgaris)

KATEGORIJA OGROŽENOSTI:Ex?

Jastog

Razred: Višji raki

Družina: škampi

Rod: jastog

Razširjenost: Mediteransko morje in Atlantski na globini 5-260m

Ekološke zahteve: Morje globoko 5-260m

Kja jo ogorža: komercialni ribolov

Kat. Ogroženost: Ranljiva vrst (V)

NAVADNI KOŠČAK

Deblo: členonožci

Red: deseteronožci

Razred: višji raki

Družina: potočni raki

Stopnja ogroženosti: V

Razširjenost: prebivalec hitrih in mrzlih potokov in rek, predvsem potoki, ki se stekajo v Savo in Dravo

Ekološke zahteve: hitra, mrzla, neonesnažena voda s kamnitim dnom

Kaj ga ogroža:račja kuga, ki jo prenaša tujerodni signalni rak

POTOČNI RAK

Deblo:	členonožci)
Razred:	višji raki)
Red:	(deseteronožci)
Družina:	potočni raki)

EKOLOŠKE ZAHTEVE: 

• NIZKA TEMPERATURA

• VELIKO KISIKA V VODI

• NIZEK NIVO HRANIL

• ČISTA VODA

• SKRITA MESTA

• ZMEREN PH

DEJAVNOSTI OGROŽANJA:

- Potočni raki so zelo občutljivi na onesnaženje. 

Gradnja jezov, kanalizacija vodotokov, urejanje rečnih strug in regulacija rek zmanjšujejo količino naravnih skrivališč (kot so skalnate razpoke, korenine) in spreminjajo naravno dinamiko voda.

- Vnos tujerodnih vrst rakov.

- Kisle padavine in spremembe v kislosti vode.

RAZŠIRJENOST V SLO:

Predalpski svet, Pohorje, Visokogorski potoki

Barjanski spreletavec

Deblo - Členonožci

Razred - Žuželke

Red - Kačji pastirji

Družina - Ploščci

Ekološke zahteve: Močvirja in ribniki na kisli podlagi 

Dejavniki ogrožanja: Vnos rib v habitat, redkost habitatov

Razširjenost v Slo: visoka barja Julijskih Alp in Pohorja

Kategorija ogroženosti: prizadeta vrsta - E

Južna zverca

Deblo:	členonožci)
Razred:	žuželke)
Red:	kačji pastirji)
Družina:	zverce)

^] Edino znano nahajališče v Sloveniji je kal v Hrastu pri Vinici

Ogroža: izkoriščanje mokrišč, intenzivno kmet.

ŽAGARICA

Deblo: členonožci       Razred: žuželke        Red: kobilice     Družina: cvrčalke

Kategorija ogroženosti: E1: podkategorija kategorije E, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na območju Republike Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrste so kritično ogrožene

Ekološke zahteve: živi na sušnih in sončnih habitatih z malo temperaturnega nihanja pod 1000 m nadmorske višine. Prehranjuje se z  žuželkami, pajki, mladimi kuščaricami, bogomolkami  in kobilcami (kanibalizem)

Razširjenost v SLO: V Sloveniji je razširjena na toplih kraških pobočjih in na Primorskem.

Dejavniki ogrožanja: zaraščanje in krčenje habitata,  pogozdovanje, nezakonito zbirateljstvo

Zanimivosti:  Tudi na najbolj idealnih nahajališčih je izjemno redka in lahko najdemo le                                   po nekaj primerkov. Samo samice, samcev za enkrat še niso našli. 

BURJEVKA

Deblo: Členonožci

Razred: Žuželke

Ekološke zahteve: Živi na svilnati košeničici na najbolj skalnatih grebenih, endemična rastlinojeda vrsta

Razširjenost v SLO: Istra, visokokraška travišča

PETELINČEK

• Deblo: členonožci 

• Razred: žuželke

• Red: metulji

• Družina: lastovičarji

• Ogroženost: izguba habitatov, intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov 

• Ekološke zahteve: toploljubna vrsta, ki se nahaja predvsem v nižinskih delih; zadržuje se na bolj vlažnih, delno zaraščenih travnikih in presvetljenih listnatih gozdovih 

• Razširjenost v SLO: v osrednjem delu Slovenije je precej lokalno razširjen, pogostejši je na Primorskem, na obronkih Vipavske doline, Krasa, v Goriških brdih in Brkini

VELIKI NOČNI PAVLINČEK

Deblo: členonožci

Razred: žuželke

Družina: nočni pavlinčki

Ekološke zahteve: Srečamo ga po presvetljenih nižinskih listnatih gozdovih, zaraščajočih travnikih in gozdnih robovih ter mejicah.

Razširjenost v Slo: Petelinček je lokalno razširjen v nižinskem delu Slovenije, vse do sredogorja. Najpogostejši je na Krasu. 

Ogrožanje: ogroža ga uničevanje habitatov, pesticidi in kemikalije v kmetijstvu, podnebne spremembe, invazivne vrste.

Kategorija ogroženosti: 

GORSKI APOLON

Deblo: členonožci        

Razred: žuželke        

Red: metulji       

 Družina: lastovičarji

Kategorija ogroženosti: V

Ekološke zahteve: Živi na nadmorski višini med 1000 in 2000 metri na planinskih travnikih in pašnikih. Oplojena samica izleže svoja jajčeca na hranilno rastlino; to so večinoma različne homulice in netresk, ki poraščajo kamniti grušč na gorskih meliščih in drugod.

Razširjenost v SLO: višje gorske doline ter pobočja na planinah Julijskih Alp med 1500 in 2200 metri nadmorske višine, rob Trnovskega gozda.

Dejavniki ogrožanja: uporaba insekticidov, zaraščanje travnikov/ pašnikov, klimatske spremembe, opuščanje tradicionalne paše, prezgodno košenje

Črni apolon

DEBLO: členonožci

RAZRED: žuželke

RED: metulji

DRUŽINA: lastovičarji

EKOLOŠKE ZAHTEVE: Črni apolon naseljuje polsenčna območja, kot so gozdni travniki in redki gozdovi. Nahaja se najpogosteje med 500 in 2000 metri nadmorske višine, odvisno od območja. Rad ima hladnejše lege ki so značilne za višjeležeča območja.

RAZŠIRJENOST V SLO: Najpogostejši v Julijskih Alpah kjer rastejo rastline iz rodu Corydalis, s katerim se prehranjujejo njegove gosenice. Najdemo ga tudi na Pohorju, Kamiško-Savinjskih Alpah in na Kraških območjih.

DEJAVNIKI OGROŽANJA: Izguba njihovega habitata (opuščanje tradicionalne rabe), intenzivno kmetijstvo, podnebne spremembe, fragmentacija habitatov in zaraščanje z inavzivnimi vrstami.

KATEGORIJA OGORŽENISTI: ranljiva vrsta: V

STRAŠNIČNI MRAVLJINČAR

Deblo:	(členonožci)
Razred:	žuželke)
Red:	metulji)
Družina:	(modrini)

ranljiva (V)

živi na vlažnih travnikih, kjer uspeva hranilna rastlina gosenic in so obenem prisotne tudi gostiteljske vrste mravelj.

ČRTASTI MEDVEDEK

DEBLO: členonožci

RAZRED: žuželke

RED: metulji

DRUŽINA: neprave sovke

EKOLOŠKE ZAHTEVE: Živi v različnih habitatih kot so travniki, gozdni robovi, vrtovi in grmišča. Ustrezajo mu zmerne tople temperature, vendar je povezan z nočnimi temperaturami saj je takrat aktiven.

RAZŠIRJENOST V SLO: Prisoten v nižinskih in sredogorskih območjih vendar ga lahko najdemo tudi v gorskih predelih. Pojavlja se predvsem tam kjer so ohranjeni ekosistemi.

DEJAVNIKI OGROŽANJA: Intenzivno kmetijstvo (razširitev kmetijskih površin), urbanizacija in fregmentacija (gradnja naselji, cest), zastrupitev rastlin z škropljenjem (pesticidi in herbicidi), podnebne razmere, in invazivne vrste (spodrivajo vrste s katerimi se prehranjuje)

KATEGORIJA OGROŽENOSTI: kategorija ogroženosti po UICN (LC-Skrb zanemarljiva), ni podatka za slo.

Veliki morski pajek

Deblo: členonožci        Razred: višji raki         Red: deseteronožci        Družina: morski pajki

Vpliv človeka in ohranitveni ukrepi

Veliki morski pajki so zaradi preteklega lova in onesnaževanja močno ogroženi. Zaradi počasnega razmnoževanja in rasti se populacije počasi obnavljajo, kar povečuje njihovo ranljivost. Danes so zaščiteni v mnogih delih sveta, predvsem zaradi Mednarodne zveze za varstvo narave , ki je vrsto uvrstila med ranljive. Grožnje vključujejo še podnebne spremembe, ki vplivajo na temperature oceanov in migracijske vzorce planktona.

Razširjenost v SLO 

V Sloveniji so veliki morski pajki zelo redko opaženi, vendar so se nekatera opažanja zgodila v Tržaškem zalivu, privabi ga plankton.

OGROŽA: ladijski promet, onesneževanje, uničevanje morskega dnu