Biologija test - vsa vprašanja

Koliko odstotkov vode vsebuje celica?

70–95 %.

Naštej vloge vode v živih sistemih.

Topilo za polarne topljence in transportno sredstvo, temperaturno stabilno okolje, medij za kemične reakcije, življenjsko okolje.

Pri kateri temperaturi je voda najgostejša?

Pri 4 °C.

Kaj poganja kroženje vode v naravi?

Sonce

Naštej korake kroženja vode v naravi.

Površinske vode (izhlapevanje) ⇒ vodna para (kondenzacija) ⇒ oblaki (padavine) ⇒ (stekanje) površinske in podtalne vode.

Naštej procese, povezane s kroženjem vode.

Izhlapevanje, izparevanje, transpiracija.

Naštej osnovne lastnosti dobrega raziskovalca.

Radovednost, poštenost, delavnost, želja po odkrivanju resnice.

Kaj pomeni raziskovalni problem?

Je nekaj kar nas zanima in hočemo o tem izvedeti več.

Kaj mora znanstvenik narediti pred raziskavo?

Preveriti, kaj o teh raziskovanjih je že znanega, in se posvetovati s strokovnjaki.

Kaj je hipoteza?

Hipoteza je domneva odgovora na našo raziskovalno nalogo.

Kako znanstvenik preveri hipotezo?

Z raziskavo: izvedba lahko poteka v obliki opazovanja ali poskusov.

Na kaj mora biti znanstvenik pozoren pri delu?

Na natančnost, na navajanje pravilnih podatkov, na zaščito.

Razloži neodvisno spremenljivko.

Spremenljivka, ki jo spreminjamo.

Razloži odvisno spremenljivko.

Spremenljivka, ki jo merimo.

Razloži kontrolno spremenljivko.

Parametri, ki ostanejo nespremenjeni.

Kaj znanstvenik naredi v zaključnem delu raziskave?

Ponovijo poskus, preverijo podatke, navedejo vire in zasluge in predstavijo ugotovitev.

V čem se odraža vloga metodologije pri biološkem raziskovanju?

V tem, ali raziskava poteka na terenu ali v laboratoriju.

Kaj je znanstvena teorija?

Razlaga, kako ali zakaj se je nekaj zgodilo.

Kaj je nauk?

Splošne znane teorije o svetu.

Kaj preučuje in dela temeljna biološka znanost?

• Temeljene zakonitosti.

• Raziskuje in razširja znanje na določenem področju.

Kaj je cilj znanstvene metodologije?

Testiranje bioloških znanstvenih hipotez z natančnim opazovanjem in ponovljivostjo poskusov.

Kako se uporabljajo izsledki temeljne znanosti?

Izsledki temeljne znanosti se prenašajo v vsakdanje življenje.

Kaj je interdisciplinarna znanost?

Je znanost, ki vključuje spoznanja različnih ved.

Kaj je bionika?

• Znanost o gradnji umetnih sistemov, ki posnemajo značilnosti živih sistemov ali delov živih organizmov.

• Tesno povezana z biologijo, fiziko, kemijo in tehnološkimi znanostmi.

Kdo sta zgodovinska pionirja bionike in kaj sta naredila?

• Leonardo da Vinci: ornitopter (delal krila za letenje - posnemal naravo)

• Otto Lilienthal: jadralno letalo.

Kakšne dosežke vključuje bionska tehnologija?

• Steklo, ki je varno za ptice.

• Odbojnike svetlobe.

• Japonske hitre vlake.

Kaj je lotos učinek?

• Pojav, kjer vodne kapljice drsijo po površini lotosovega lista, odnesejo umazanijo in zagotavljajo samočiščenje.

• Uporablja se pri kopalniških površinah in barvah za fasade.

Kateri so življenjski znaki?

Življenjski znaki: rast in razvoj, dihanje, prehranjevanje, razmnoževanje, staranje in odmiranje.

Naštej življenjske pogoje.

Življenjski pogoji: hrana, voda/tekočine, zrak, svetloba, toplota, življenjski prostor.

V kakšni obliki se snovi neprestano pretakajo?

Snovi se neprestano pretakajo v obliki atomov in molekul.

Kaj neprestano dela energija?

Energija neprestano kroži in se pretaka iz nežive narave v živo naravo in obratno.

Katere so ravni organizacije življenja na Zemlji?

Celica, tkiva, organi, organizem, populacija, življenjska združba, ekosistem, biom, biosfera.

Kaj poteka med organi?

Pretok energije in kroženje snovi.

Katere pojme uporabljamo za opisovanje vlog organizmov v ekosistemu?

Proizvajalec, potrošnik, razkrojevalec, avtotrof, heterotrof.

Kaj so biogeni elementi?

Kemijski elementi, ki gradijo živa bitja.

Kje najdemo biogene elemente v celici?

• V anorganskih spojinah (voda, soli), ki so del nežive narave.

• V organskih spojinah (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, nukleinske kisline), ki so del žive narave.

Kateri elementi predstavljajo večino mase organizmov?

Ogljik, kisik, vodik in dušik.

Kako delimo biogene elemente?

• Makroelementi: prisotni v večjih količinah (ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor, žveplo).

• Mikroelementi: prisotni v manjših količinah (natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, jod).

Katere so značilnosti molekul zgrajenih iz biogenih elementov?

Lahko so majhne (voda, soli - anorganske snovi) ali zelo velike (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, nukleinske kisline - organske snovi), zgrajene iz več tisoč atomov ali molekul.

Kaj predstavlja biogeokemični cikel?

Nenehno kroženje snovi v naravi.

Kdo omogoča kroženje ogljika v ekosistemu?

Organizmi.

Kakšna je naloga rastlin in ostalih organizmov pri kroženju ogljika?

Rastline sprejemajo CO₂ iz ozračja in ga med procesom fotosinteze spremenijo v kisik, ki ga ostali organizmi vračajo v ozračje kot CO₂.

Katera so večja skladišča ogljika?

Sedimentne kamnine in oceani.

V kakšni spojini najdemo ogljik v atmosferi?

CO₂

Zakaj je v ozračju toliko ogljikovega dioksida?

Zaradi človeških dejavnosti.

Kateri del biosfere je najbolj uporaben vir CO₂?

Ozračje.

Katere naloge opravlja živčevje?

• Sprejema in prevaja dražljaje iz okolja (npr. vonj, sluh, dotik, vid) in notranjosti telesa.

• Usklajuje delovanje telesa.

• Omogoča razumsko, čustveno in duševno življenje.

Katere so lastnosti živčevja?

• Vzdržnost (živčna celica se odzove).

• Prevodnost (vzburjanje se širi kot val od ene živčne celice do druge).

• Takojšnji učinek (milisekunda).

Naštej dele nevrona.

• Sinapsa,

• jedro,

• telo,

• dendrit,

• nevrit,

• živčni končiči.

Kako se živčne celice povezujejo in kaj prenašajo?

Živčne celice se povezujejo s sinapsami, preko katerih se prenašajo živčni impulzi.

Kako delimo živčevje?

• Osrednje (centralno): možgani (veliki in mali), možgansko deblo, hrbtenjača.

• Obkrajno (periferno): vsi živci.

Kakšna je naloga velikih možganov?

• Sprejemajo in obdelujejo dražljaje iz okolja.

• Prejete podatke primerjajo, povezujejo in analizirajo.

• So središče naše zavesti.

Kako so veliki možgani zavarovani?

Zavarovani so z lobanjo, tremi ovojnicami in tekočino (likvor).

Kakšne posebnosti imajo veliki možgani?

• 1300g

• Nagubani so, kar poveča površino.

• Imajo dve polobli, povezani med seboj:

  • Leva polovica nadzoruje desno stran telesa.

  • Desna polovica nadzoruje levo stran telesa.

Kakšna je naloga malih možganov?

• Skrbijo za usklajeno delovanje gibov.

• Sodelujejo pri ravnotežju.

• Sporočila posredujejo velikim možganom.

Kaj uravnava možgansko deblo?

Uravnava samodejne procese, pomembne za življenje (potenje, solzenje, mežikanje, dihanje, prebavljanje hrane).

Kakšna je vloga podaljšane hrbtenjače?

Je središče za življenjsko pomembne funkcije (dihanje, bitje srca, širjenje in krčenje žil).

Kaj lahko povzroči poškodba zatilja?

Poškodba zatilja lahko povzroči smrt.

Kje poteka hrbtenjača?

Poteka vzdolž hrbtenice v hrbteničnem kanalu.

Kako je hrbtenjača zaščitena?

Obdana je s tremi ovojnicami in tekočino.

Iz česa je sestavljeno obkrajno živčevje?

Gradijo ga živci, razporejeni po celem telesu.

Katere vrste živčnih vlaken sestavljajo živce?

• Čutilna živčna vlakna: zaznavajo in prenašajo dražljaje iz okolja v centralno živčevje.

• Gibalna živčna vlakna: prenašajo navodila, kako se organi odzovejo na dražljaje.

Kako delujejo refleksni gibi?

• Dražljaj povzroči vzburjenje, ki potuje po čutilnih vlaknih v hrbtenjačo.

• V sivini hrbtenjače se sproži ukaz, ki potuje po gibalnih vlaknih do mišice, kar povzroči gib.

• Gib je narejen podzavestno, preden sporočilo doseže možgane.

Biološke panoge

• Bionika,

• biotehnologija,

• biofizika,

• bioinformatika,

• mikrobiologija,

• ekologija,

• sistematika,

• genetika,

• evolucija.

Biološke panoge

• Bionika,

• biotehnologija,

• biofizika,

• bioinformatika,

• mikrobiologija,

• ekologija,

• sistematika,

• genetika,

• evolucija.

Biološke panoge

• Bionika,

• biotehnologija,

• biofizika,

• bioinformatika,

• mikrobiologija,

• ekologija,

• sistematika,

• genetika,

• evolucija.

Biološke panoge

• Bionika,

• biotehnologija,

• biofizika,

• bioinformatika,

• mikrobiologija,

• ekologija,

• sistematika,

• genetika,

• evolucija.

Kaj je zvok?

Zvok je valovanje.

Kaj se zgodi, ko zvok zadane naše uho?

• Ko zvok zadane ob naše uho se vzburijo slušne čutnice.

• Dražljaj se preko čutnih živčnih vlaken prenese v velikem možgane.

• Možgani te informacije spremenijo v tone melodije govor in druge zvoke.

Kako možgani obdelajo zvok?

Možgani informacije spremenijo v tone, melodije, govor in druge zvoke.

Iz katerih delov je sestavljeno uho?

Uho je sestavljeno iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa.

Katere dele sestavlja zunanje uho?

Zunanje uho sestavlja uhelj in sluhovod.

Katere dele sestavlja srednje uho?

Srednje uho sestavljajo bobnič, slušne koščice in ušesna troblja.

Katere dele sestavlja notranje uho?

• Polž s slušnimi čutnicami,

• polkrožni kanali z ravnotežnimi čutnicami,

• notranje uho je napolnjeno s tekočino.

Kako zvok potuje skozi uho?

Zvok zadane uhelj, se usmeri po sluhovodu do bobniča, ki zaniha. Nihanje se preko slušnih koščic prenese na tekočino v notranjem ušesu.

Kaj povzroči nihanje tekočine v notranjem ušesu?

Nihanje tekočine povzroči nihanje slušnih čutnic v polžu, ki se vzburijo.

Kje se nahajajo ravnotežne čutnice?

Ravnotežne čutnice ležijo v čutilu za ravnotežje.

Kaj zaznavajo ravnotežne čutnice?

Zaznavajo premikanje in lego glave ter pošiljajo informacije v male možgane.

Iz katerih delov je zgrajeno čutilo za ravnotežje?

• Trije zaporedni krožni kanali, ki ležijo pravokotno drug na drugega,

• dve votlinici na sredini notranjega ušesa.

Kaj je glavni očesni organ?

Glavni očesni organ je očesno zrklo.

Kateri so pomožni očesni organi?

• Obrvi,

• spodnja in zgornja veka s trepalnicami,

• solznice in solzni kanal,

• očesne mišice,

• vidni živec.

Kakšna je leča za opazovanje oddaljenih predmetov?

Sploščena leča.

Kakšna je leča za opazovanje bližnjih predmetov?

Razširjena leča.

Kaj je akomodacija?

Akomodacija je prilagajanje debeline leče glede na oddaljenost predmetov.

Kdaj vidimo ostro sliko?

Ostro sliko vidimo, ko svetloba pade točno na mrežnico.

Kako svetloba potuje skozi oko?

Svetloba vstopi skozi roženico, zenico, lečo in steklovino do mrežnice.

Kakšna je slika na mrežnici?

Slika na mrežnici je obrnjena in pomanjšana.

Kaj se zgodi z vidnimi čutnicami na mrežnici?

Vidne čutnice se vzburijo in pošljejo signal po vidnem živcu v velike možgane.

Kako možgani obdelajo sliko?

Možgani sestavijo sliko iz obeh očes in jo pravilno obrnejo.

Kje leži čutilo za voh?

Na vrhu nosne votline.

Koliko vohalnih čutnic je zbranih na tem mestu?

5 do 6 milijonov.

Koliko različnih vonjav lahko zaznamo?

3000.

Kako so zgrajene vohalne čutnice in kje ležijo?

Na vrhu nosne votline, dlačice so prekrite s sluzjo, vlaži tekočina iz solznih kanalov.

Kam se prenese dražljaj, ko se vzdražijo vohalne čutnice?

Po vohalnem živcu v velike možgane.

Ali vohamo vse snovi?

Vohamo lahko le tiste, ki se raztopijo v sluznici.

Če vohamo zaporedoma več podobnih, močnih vonjav, med njimi ne zaznamo več razlik. Zakaj?

Ker je prevelika koncentracija raztopljenih snovi in so vohalne čutnice preveč vzdražene.

Iz kakšnih mišic je jezik?

Prečno progastih/skeletnih.

Kakšna je razlika med okušalnimi bradavicami in okušalnimi popki?

Bradavice so izbokline na jeziku, v stenah pa se nahajajo popki.

Kaj okušamo najdlje in najmočneje?

Grenko.

Kaj je koža?

Koža je največji človeški organ, ki pokriva človeški organizem in ga povezuje z okoljem.