imuno od maksa

TLR3

TLR, ki prepoznajo RNA

CD16 in CD56

receptorji na površini NK

C3bBb

komplementarni protein C3 se cepi z:

preko receptorjev H živčnih končičev povzroči bolečino

po degranulaciji mastocitov se sprosti histamin, ki:

amilaza v slini

mehanizem, ki ne spada med pregrade

dušikov oksid (NO)

-molekula, ki ne nastane po oksidaciji NADPH
-v povečanih koncentracijah spodbuja vnetje

kompleks C3b

opsinira bakterije

C1, C2, C4

komponente komplementa, ki niso potrebne za alternativno pot aktivacije komplementa

TLR9

TLR, ki prepoznavajo CpG

interlevkin 2 (IL-2)

potreben je za razmnoževanje (klonsko ekspanzijo) celic

IL-1, IL-6, TNF

citokini, ki jih tvorijo pretežno makrofagi

TLR4

TLR, ki prepoznavajo LPS

imunski kompleksi

lektinska pot jih ne potrebuje

prisotnost inhibitorjev (CD35, CD46, CD55 ali CD59) na površini celic

alternativna pot komplementnega sistema se neprestano spontano aktivira, vendar ne poškodje lastnih celic, zaradi:

lahke verige Ig

-pripadajo enemu od dveh tipov izotipov kapa ali lambda
-imajo zapis za variabilni del v genskih segmentih VL

monoklonska protitelesa

proizvajamo jih lahko z biotehnološkim postopkom, v katerem se združuje specifične limfocite B z mielomsko celico

nastane v perifernih limfatičnih organih

primarni in sekundarni imunski odziv

paratop

antigen NI

IgE

ob vezavi antigena sprožijo eksocitozo histamina iz mastocitov in bazofilcev v krvi

IgM

zaradi polivalentnosti se dobro odzivajo na polisaharidne antigene

plazmatke

imajo povečan gER

somatične hipermutacije

sproža encim citidin deaminaza AID

razredi protiteles

opredeljujejo funkcijo Ig

konstantni deli težkih verig

določajo različne biološke lastnosti Ig

oblikovanje variabilne regije težke verige Ig

poteka v kostnem mozgu na stopnji nezrelega limfocita B

centralna toleranca proti lastnim antigenom

je mogoča zaradi preurejanja receptorja in apoptoze klona

IgA

omogočajo transcitozo tujkov iz vezivnega tkiva v svetlino črevesa

igG

-predstavljajo 75% vsej Ig v krvi
-so 4-verižni

težke verige Ig

genski zapis je na 14. kromosomu

diferencirajo se v mastocite

za limfocite B NE velja

IgD

so glikoproteini

idiotopi

antiidiotopska protitelesa bi lahko uravnavala protitelesni imunski odziv

receptorji za antigene

genski segmenti za BCR se med dozorevanjem limfocitov med seboj različno kombinirajo na ravni DNA

limfoidna prediška celica

iz nje nastanejo limfociti B

alelno izključevanje

naključna izbira povezovanja težke verige z eno izmed lahkih verig

avidnost

jakost nekovalentnih interakcij med vsemi protitelesi, ki v organizmu nastanejo proti določenemu antigenu

topna protitelesa

NIMAJO hidrofilne aminokislinske frekvence za vezavo v membrano

kortikalni del timusa

kje poteka rekombinacija T celičnega receptorja (TCR)?

IL-4 in IL-5

citokini, ki jih tvorijo pretežno T pomagalke Th2

T celični receptor (TCR)

je antigenski receptor zgrajen iz dveh podenot (alfa in beta ali gama in delta), ki sta zgrajeni iz ene variabilne in ene konstantne domene

IFN-gama

citokini, ki jih tvorijo pretežno T pomagalke Th1

antigen predstavitvene celice (APC), limfociti T in Limfociti B

potrebni so za učinkovit pridobljen imunski odziv

Fc gama receptor (CD 16)

aktivacijski receptor celic NK

celice Th1

celice T pomagalke, ki spodbujajo diferenciacijo v efektorske citotoksične limfocite T

uničenje znotrajceličnih mikrobov z aktivacijo citotoksičnih T limfocitov

funkcija celice T pomagalke Th1

CD4

je ko-receptor za MHC II, ki stabilizira povezavo med TCR in MHC

MHC I

predstavljajo endogene antigene citotoksičnim limfocitom T

celice Th2

pomembne so pri sodelovanju z limofciti B in protitelesnem odzivu IgE in IgA

za diferenciacijo citotoksičnih limfocitov T (CTL) NE velja

za diferenciacijo v spominske CTL je dovolj aktivacija naivnih CTL z antigenom

Th17

povzročajo migracijo nevtrofilnih granulocitov na mesto okužbe in njihovo aktivacijo

v bezgavkah

klonska ekspanzija limfocitov T poteka

MHC II kompleks

APC predstavljajo antigene vezane na

limfociti B in T

nosilci specifične imunosti

linearno strukturo antigena vezano na MHC kompleks

naivni limofocit T prepozna

IL-17, IL-21, IL-22

citokini, ki jih tvorijo pretežno T pomagalke Th17

v germinalnih središčih v sekundarnih foliklih

kje v bezgavkah poteka izotipski preklop?

mieloidnega izvora

konvencionalne DC so

funkcija citotoksičnih limfocitov T (TCL)

zaznavajo okužene ali maligno spremenjene celice (skupaj jih imenujemo tarčne celice)

značilnosti spominskih limfocitov T

aktivacija poteka hitreje, ker je zanjo potrebnih manj kostimulacijskih signalov

imunska toleranca

obsega mehanizme, ki preprečujejo nastanek avtoimunosti in prekomernega imunskega odziva proti neškodljivim tujkom

mutacije genov, ki APC sredice timusa omogočijo predstavljanje proteinov za negativno selekcijo

vodijo v hude večorganske avtoimune bolezni

v kostnem mozgu

kje poteka negativna selekcija limfocitov B?

IL-10, TGF-beta

citokini, ki jih tvorijo pretežno regulatorni limfociti T (Treg) in inhibirajo aktivacijo limfocitov T

značilnosti regulatornih T limfocitov NAPAČNO

CD28, ki ga izražajo Treg v velikih količinah, jim omogoča aktivacijo po vezavi s kostimulatornimi molekulami B7.1 in B7.2 (CD 80 in CD 86) na APC

anergija

varnostni mehanizem periferne tolerance, ki zavre imunski odziv, če niso zanj izpolnjene ustrezne okoliščine, limfociti postanejo neodzivni

vsi mehanizmi intrinzične periferne T-celične tolerance

-anergija
-ignoranca
-klonska delecija z apoptozo
-fenotipski obvod

imunska regulacija, ki aktivira osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza

ponavadi negativna povratna zveza, ki zniža imunski odziv pri vnetju in vspostavi homeostazo imunskega odziva

centralna toleranca limfocitov B

je nujna za vzdrževanje neodzivnosti na od timusa neodvisne antigene

naravni regulatorni limfociti T (n Treg)

-konstitutivno izražajo označevalec CD25 (IL-2 receptor) in transkripcijski faktorFoxP3
-konsititutivno NE izražajo IL-7 receptor, ki je ključen za preživetje in rast

pri avtovnetnih boleznih patološko vnetje nastane zaradi

neizzvane aktivacije APC (s strani tujkov (PAMP) ali s strani tkivnih poškodb (DAMP)), vzrok so dedne okvare

periferna toleranca limfocitov B

nastane, ko zreli limfociti B prepoznajo visoke koncentracije avtoantigenov v perifernih limfatičnih organih in postanejo anergični zaradi pomankanja IL-2 in kostimulacije s strani celic T pomagalk

mehanizem, ki ni značilen za centalno toleranco limofcitov B

razvoj naravnih regulatornih limfocitov

poizitivna selekcija

poteka v korteksu timusa

transkripcijski faktor FoxP3

njegova mutacija povzroča avtoimune in vnetne bolezni

značilnosti tolarogenih dendritičnih celic

predstavljanje antigentov brez kostimulatornih signalov

avtoimunskih blezni NE povzročijo

dedne okvare mehanizmov naravne odpornosti

pozitivna selekcija limfocitov T

proces, ki med nezrelimi limfociti T omogoča preživetje samo tistih, ki so se s svojimi molekulami CD4 zmožne vezati MHC II ali z molekulami CD8 na MHC I

atenuirani virusi in bakterije

mrtva ali inkativirana cepiva jih ne vsebujejo

za sekundarni imunski odziv je značilno

je hitrejši od primarnega

pogoste ali ponavljajoče se okužbe srednjega ušesa in sinusov

lahko jasno kažejo na prisotnost primarne imunsko pomanjkljive bolezni

človeški papiloma virus (HPV)

pogost mikroorganizem, povezan z rakom materničnega vratu, nožnice in anusa

inaktivirana vrsta cepiv NAPAČNO

pripravljena so z uporabo toplote ali sevanja za inaktivacijo toksinov mikroba (pravilno je inaktivacija mikroba)

imunski odziv je najšibkejši pri vbrizganju cepiva v

maščevje

cepivo z mRNA

vrsta cepiva, ki ga je odobrila EMA in je učinkovito in varno proti COVID-19

Louis Pasteur

-postavil je znanstvene temelje cepljenja
-prvi je znanstveno pojasnil koncept imunizacije

cepivo proti otroški paralizi NAPAČNO

cepiti se morajo odrasli, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za otroško paralizo

velja za pasivno imunizacijo

imunoglobulini, pripravljeni s frakcioniranjem iz izbirne človeške plazme

živo oslabljeno cepivo NAPAČNO

je stabilno pri običajni sobni temperaturi

cepivo proti gripi

NI primer živega oslabljenega cepiva

cepivo proti hepatitisu A

NI primer rekombinantnega tipa, ki se trenutno uporablja v razvitih državah

Dr. Edward Jenner

velja za začetnika cepljenja

cepivo proti steklini

NE spada na seznam obveznih ali priporočenih cepiv, ki jih je treba dajati v otroštvu

aktivna in pasivna imunizacija NAPAČNO

obe vrsti imunizacije lahko zagotovita dolgoročno zaščito imunskega sistema

adjuvans

sestavina cepiv, ki aktivira makrofage

preiskava pokaže normalen nivo imunoglobulinov pri otroku

to NE pomeni, da nima primarne imunske pomanjkljivosti

ponavljajoče se afte in glivične okužbe

najbolj zaskrbljujoče zaradi prisotnosti primarne pomanjkljivosti, ki jo sestavljajo težave z delovanjem nevtrofilcev

pasivna imunizacija je

vse od naštetega:
-vnos tujih protiteles v telo
-prenos materninih protiteles prek posteljice
-vnos monoklonskih protiteles v telo

imunoglobulin

je protitelo

okužbe

pri ljudeh s primarno imunsko pomanjkljivostjo obstaja največje tveganje za

postopek razvoja cepiv NAPAČNO

niso potrebni poskusi na živaih, preden se začnejo poskusi na ljudeh