Psihologija in etika

UČINKOVITA KOMUNIKACIJA - KOGNITIVNOST

doc 1

Komunikacija

• ne učimo se je

• naš obstoj je odvisen od nje

• težja je kot si mislimo

• ne moremo je spremeniti, dokler ne spremenimo sebe

Komunikacija %

• kinezika (govorica telesa, mimika obraza, kretnje) 55%

• glas 38%

• pomen besed 7%

Pozorno spremljamo

• obrazno mimiko in govorico telesa

• višino in barvo glasu

• šele nazadnje besede

Vidni signali, ki jih oddajamo (neverbalna komunikacija)

• govorica telesa (kinezika)

• mimika (izraz obraza)

• pogled (oči)

• drža in hoja (telo)

• gestikulacija (kretnje rok, dlani, glave nog)

• pojava (obleka, prinčeska)

• prostorsko obnašanje (proksemika)

• odmaknjenost/bližina

Sprejemanje informacij (uspešno poslušanje - dekodiranje)

• prenehajte govoriti

• pokažite, da poslušate

• odstranite ovire

• poskušajte razumeti sogovornikova stališča

• previdno z ugovori in kritiko

• preverite povedano

Kako dajemo kritiko?

• kritika se vedno izreka na samem, prisotni so le tisi kateremu je kritika namenjena

• paziti moramo, da ne vi s tem, ko izrekamo kritiko prizadeli ali ranili te osebe, zato je kritika vedno Usmerjena na vedenje, ravnanje ali obnašanje osebe in NIKOLI na osebo samo, njeno osebnost, karakter ali značaj

• prava, poštena, objektivna kritika je konstruktivna, koristna kritika z merili

Kako sprejmemo kritiko?

• obvladujemo glas

• glejmo v oči

• ne vračajmo kritike zaradi kritike

• zahtevamo ali prosimo za pojasnilo

• kritike ne jemljemo za osebni napad

• dogovorimo se, kako bo v bodoče

EMOCIONALNA UČINKOVITOST

doc 2

Vrednote

So naša prepričanja o tem, kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ne, kaj je vredno in potrebno ceniti in kaj ne. Vrednote se običajno zgradijo v otroštvu in mladosti. So posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, in ki usmerjajo naše interese in naše vedenje.

Iz vrednost izhajajo stališča, želje in cilji. Naše vedenje je usklajeno z našimi vrednotami. (ne vedno).

Nekatere vrednote temeljijo na družbenih normah, lahko so skupne določenim skupinam ljudi ali pa so individualne.

Vrednote v komunikaciji

• v krizni situaciji ne ocenjujte drugega skozi piramido svojih vrednot.

• čim prej prepoznajte piramido vrednot sogovornika

• vrednote sogovornika čim manj ogrožajte in jih čim bolj potrjujte

• ugotovite, kaj je na vrhu piramide vrednost osebe, s katero komunicirate

Čustva

Vsak dogodek, ki je za nas pomemben, spreminja naše ravnovesje in aktivira naše vrednote. Ob vsakem takem dogodku, se aktivirajo naša čustva, ki so lahko prijetna ali neprijetna.

Vsako čustvo ima svojo logiko, zakaj se pojavljajo in čemu služijo. Čustva stimulirajo mišljenje.

Doživljanje neprijetnih čustev nas motivira k vzpostavljanju ravnotežja.

Ko doživljamo prijetna čustva, smo motivirani, da zadržimo okoliščine oziroma ponavljamo dejanja, ki so jih sprožila.

Čustva v komuniciranju

• ne zamenjujte čustev in obnašanja, čustva doživljamo in obnašanje pa izberemo

• osredotočite se na cilj in temu primerno prilagodite svoje obnašanje

• čustva občutimo le takrat, ko je akcija potrebna, če za akcijo ni potrebe, smo sproščeni in čustev ne zaznavamo

Področja čustvene inteligence

• poznavanje in prepoznavanje lastnih čustev

• upravljanje lastnih čustev

• samomotivacija

• prepoznavanje čustev drugih ljudi

• upravljanje medsebojnih odnosov

• METAPATIJA je razumevanje čustev druge osebe

• KLJUČ JE spoštovanje osebo, s katero komuniciraš

Čustvena učinkovitost

• opis dražljalske situacije

• kaj pri meni je dražljaj nagovoril, katero vrednost, vrednoto

• katero emocije, čustva sem doživel in s kakšno intenzivnostjo

• v kakšno vedenje sem investiral emocionalno energijo

• kaj sem želel doseči

• kaj bi moral narediti da dosežem željeno

Čustvena učinkovitost in njen vpliv na komunikacijo (krožna emocionalna reakcija)

• kritičen dogodek - je vedno neka sprememba v zunanjem svetu, ki izzove proces

• zaznava - da bi lahko reagirali na določeno spremembo, jo moramo najprej zaznati v svoji zavesti, je torej to kar vidimo, slišimo, tipamo

• vrednotenje - ugotavljamo ali je za nas dražljaj pomemben

• emocionalna telesna reakcija

• mišljenje

• akcija

Etika in morala v turizmu (etično odločanje in moralno sklepanje)

doc 3

Pomembni izrazi

• ETIČNO RAVNANJE - je ravnanje v skladu z moralnimi načeli, neetično pa je tisto ravnanje, ki je s temi načeli v nasprotju.

• MORALNA SODBA - je posledica moralnega sklepanja, ki postavlja razliko med etičnim in neetičnim vedenjem.

• MORALNI PROBLEM - ori njem zelo dobro vemo, kaj je prav in kaj ne, vendar bodisi ne vemo, na kakšen način bi tisto, kar je prav, najlažje dosegli, bodisi nas mika, da ne bi naredila ničesar, ali da bi celo naredili tisto kar ni prav.

• ETIČNA DILEMA - resnično ne vemo, kaj je prav in kaj ne.

• MORALNA DILEMA - pri njej se moramo opredeliti za eno od medsebojno izključujočih možnih ravnanj, ki pa so vsa moralno pravilna.

• UPORABNA ETIKA - je ožje, aplikativno področje etike, ki se ukvarja s preučevanjem uporabe moralnih načel v posameznih profesijah in poklicih.

Izhodišča uporabe etike

ljudje smo utelešena bitja

ljudje smo družbena bitja

ljudje smo razumna bitja

Imperativi uporabe etike

dobrodelnost (beneficientnost)

spoštovanje posameznika

pravičnost

Moralno sklepanje

sklepanje iz pravila - deontološko sklepanje

sklepanje iz posledic ravnanja - teleološko sklepanje

sklepanje iz vrlin - ontološko sklepanje

Deontološko (nekonsekvencialno) sklepanje

• sklepanje iz pravila, ki je imperativ deontološkega sklepanja in njegova osnovna primesa

KORAKI

1. korak: opredelimo imperativ in z njim povezano dolžnost

2. korak: ugotovitev, ali trenutna situacija – resnična ali hipotetična – sodi pod to dolžnost

3. Korak: izvedemo obveznost ravnanja v tej situaciji

Teleološko (utilitarno/konsekvencialno) sklepanje

• sklepanje iz posledic ravnanja. Tu potemtakem ne izhajamo iz imperativov, pač pa ocenjujemo posledice ravnanja s stališča vrednot

KORAKI

1. korak: ravnanja opredelimo kot dobra ali slaba

2. korak: izberemo ravnanja, ki bodo privedla do dobrih posledic–“costbenefit” analiza

3. Korak: izvedemo izbrano ravnanje

Ontološko sklepanje

• sklepanje iz značaja posameznika in njegovih vrlin. Ko delujemo, s tem tudi opredeljujemo sami sebe kot posamezniki, ki na nek način ravnamo in se s tem tudi spreminjamo na boljše ali na slabše

10 načel globalnega turističnega kodeksa

1. PRISPEVATI K MEDSEBOJNEMU RAZUMEVANJU IN SPOŠTOVANJU

2. PRISPEVATI K BOGATENJU POSAMEZNIKA IN DRUŽBE

3. PRISPEVATI K TRAJNOSTNEMU RAZVOJU

4. PRISPEVATI K POZNAVANJU IN OHRANJANJU DEDIŠČINE

5. PRISPEVATI K RAZVOJU KORISTNIH DEJAVNOSTI ČLOVEKA IN DRUŽBE

6. UPOŠTEVATI VSE UDELEŽENCE PRI RAZVOJU TURIZMA

7. ZAGOVARJATI PRAVICO DO TURIZMA

8. ŠČITITI PRAVICO DO TURISTIČNIH POTOVANJ

9. ŠČITITI PRAVICE ZAPOSLENIH V TURIZMU

10. DOSLEDNO UDEJANJATI TA KODEKS

Razmišljanje, hitro in počasi

doc 4

Sistem 1

- zaznavanje, da je en predmet bolj oddaljen od drugega

- Orientiranje proti viru nenadnega zvoka

- Dokončanje fraze „kruha in ………“

- Oblikovanje „izraza gnusa“, ko pogledate grozno sliko

- Zaznavanje sovraštva v glasu

- Odgovoriti na 2+2=?

- Branje besed na velikih oglasnih panojih

- Vožnja avtomobila po prazni cesti

- Najti močno šahovsko potezo (če ste dober šahist)

- Razumevanje preprostih stavkov

- Prepoznavanje, da „krotka in redoljubna duša, ki čuti strast do podrobnosti“ spominja na poklicni stereotip

Sistem 2

• Priprava na pok štartne pištole na tekmi

• Usmeritev pozornosti na klovne v cirkusu

• Osredotočanje na glas določene osebe v natrpanem in hrupnem okolju

• Iskanje ženske z belimi lasmi

• Brskanje po spominu, da bi prepoznali zvok, ki vas je presenetil

• Hoditi hitreje, kot običajno

• Nadzorovanje primernosti svojega vedenja v družbi

• Štetje, kolikokrat se pojavi črka a na strani besedila

• Narekovanje svoje telefonske številke

• Parkiranje na majhnem prostoru (za večino ljudi, razen za zaposlene na letališču

• Primerjanje splošne vrednosti dveh pralnih strojev

• Izpolnjevanje obrazca za prijavo na fakulteto

• Preverjanje pravilnosti kompleksnega logičnega argumenta

Ujemanje in zracaljenje

doc 10

Vidni signali, ki jih oddajaš (neverbalna komunikacija)

• govorica telesa (kinezika), mimika (izraz obraza) pogled (oči) drža in hoje (telo) gestikulacija (kretnje rok, dlani, glave, nog)

• prostorsko obnašanje (proksemika),

Zrcaljenje

Zrcaljenje, znano tudi kot posnemanje ali Gauchaisova reakcija, je neverbalna tehnika, pri kateri oseba kopira govorico telesa, glasovne lastnosti ali odnos druge osebe. Običajno se izvaja podzavestno in lahko kaže na zanimanje ali celo privlačnost. Zrcaljenje se lahko zgodi tudi na nivoju večje skupine ljudi, skupnosti ali celo družbe.

Dober stik je začetna točka za uspešno komunikacijo. Zgradi se z vajami kot je zrcaljenje in ujemanje. Zrcaljenje in ujemanje se pogosto zgradi spontano in sta dobro znamenje, da smo z nekom vzpostavili dober stik.

JE KOT PLES, KJER JE BISTVENA SINHRONOST GIBOV IN SI PLESALCA VZAJEMNO IZMENJUJETA ENAKE GIBE, MIMIKO IN DIHANJE.

Kaj zrcalimo?

tempo, hitrost govora

jakost glasu

ritem dihanja

ključne fraze

zon, barva glasu

očesni stik, premiki oči

drža telesa

geste rok

nehoteni gibi

obrazna mimika