propedevtika izpit

Pri merjenju krvnega tlaka je najbolj pravilno, če bolnika zamotimo s pogovorom.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Del anamneze sta tudi ginekološka in epidemiološka anamneza.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Podatek o bolnikovi teži, ki jo izmerimo, sodi v anamnezo.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri bolniku običajno najprej naredimo status in se šele nato lotimo jemanja anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Simptomi so subjektivne bolezenske težave, ki jih opisuje bolnik.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Normalna frekvenca dihanja je 16 - 23/minuto.
a) Drži
b) Ne drži

b) (12 - 16)

Podatek o spremembi telesne teže, ki jo je v zadnjem času opazil bolnik, sodi v anamnezo.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Temperaturo največkrat merimo rektalno.
a) Drži
b) Ne drži

b)

V splošnem statusu opisujemo habitus bolnika.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Vonj po acetonu je pomemen znak.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri oceni pulza ocenimo tudi, ali je ritem reden ali nereden.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Temperaturo bolnika na hitro ocenimo tako, da se z njim rokujemo.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Anamnezo začnemo z odprtim tipom vprašanja.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri tipanju pulza žilo močno pritisnemo ob kost.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Če po pritisku na tkivo ob kost na mestu oritiska ostane vdolbina, ki se počasi izravna z okolico, to imenujemo dehidracija.
a) Drži
b) Ne drži

b) (edem)

Za 86-letno gospo, ki navaja hude bolečine v križu pri prepogibanju, ocenimo, da je hudo prizadeta.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri anamnezi najprej pustimo, da bolnik sam opiše zgodbo, preden začnemo postavljati usmerjena vprašanja.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Del anamneze je socialna anamneza.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri merjenju krvnega tlaka naj bolnik stisne pest.
a) Drži
b) Ne drži

b)

V kakšnem položaju bolnik lahko spi (npr. dvignjeno vzglavje) je tudi pomemben del anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Če bolnik čuti bolečino za prsnico jakosti VAS 3/10, je prizadet.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bolniku postavljamo vprašanja, na katera lahko odgovori z da ali ne, saj tako skrajšamo čas jemanja anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Merjenje krvnega tlaka je dolgotrajno, zato ga izkoristimo za vprašanja anamneze, ki smo jih pozabili vprašati.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Če so ustnice pomodrele, jezik pa rožnat, je to periferna cianoza.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Obseg anamneze prilagodimo glede na nujnost/prizadetost bolnika.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Sopor je pomemben simptom.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bezgavke običajno opišemo pri splošnem statusu, čeprav jih pregledamo ločeno, v slopu preiskave glave, vratu, prsnega koša in okončin.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Spolna anamneza je pomemben sestavni del anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Indeks telesne mase 29 kg/m2 je normalen.
a) Drži
b) Ne drži

b) (meja je 25)

Orientiranost v kraju, času in prostoru popolnoma opiše status orientiranosti.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Avskultacija prsnega koša spada k splošnemu statusu.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Krvni tlak vedno izmerimo najprej z elektronskim merilcem, nato pa še z metodo Riva-Rocci.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Indeks telesne mase (ITM) se izračuna po enačbi višina(m)/masa(kg)2.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Če bolnika zvija zaradi bolečin v trebuhu in ob tem komaj govori, rečemo, da je prizadet.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Febrilnost/afebrilnost bolnika vedno ocenimo s termometrom.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Za dobro anamnezo je potrebno, da nam bolnik zaupa.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri tipanju pulza uporabimo metodo dveh prstov.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Podatek, da ima bolnik arterijsko hipertenzijo, zapišemo v socialno anamnezo.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bolnik ima rumene beločnice in veznice. Bolnik je anikteričen.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Po stiku z bolnikovo okolico roke vedno razkužimo.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Če bolnik kot simptom navede bolečino, moramo povprašati po lokaciji, kam se bolečina širi, kaj jo spodbudi in kaj jo ublaži.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Socialni in ekonomski status pacienta nas ne zanimata, saj nimata veze z bolnikovim zdravstvenim stanjem.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Če se zdravniku mudi med telesnim pregledom, lahko izpusti inspekcijo.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Turgor običajno ocenjujemo na stegnu.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Ali moramo ob zatipanju povečanih bezgavk opisati še njihovo konsistenco?
a) Drži
b) Ne drži

a)

Ko štejemo frekvenco dihanja, na to opozorimo bolnika, da se koncentrira na dihanje.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Vrstni red pisanja anamneze se razlikuje od vrstnega reda jemanja anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Bolnica prihaja v ambulanto družinske medicine. Razpisani ste kot njen nadomestni zdravnik. Pove, da jo je ponoči pričela močno boleti glava. Glavobol je glavni znak bolezni.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Nujno je povprašati o spremljajočih simptomih glavnega simptoma.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Največkrat si pri oceni pulza pomagamo z uporabo svojega palca.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bolniku na radialni arteriji izmerimo pulz 105/min. To je normalen pulz.
a) Drži
b) Ne drži

b) (60 - 100)

Podatek o pojavljanju določenih bolezni v družini ali pri bližnjih sorodnikih je lahko v nekaterih primerih zelo pomemben.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Povsem zdrava ščitnica pri posamezniku normalno ni vidna.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri ščitnici ocenjujemo konsistenco, občutljivost, premakljivost žleze ter velikost in položaj nodusov.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Delovanje trigeminalnega živca ocenjujemo z ukazom, da se bolnik nakremži.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bolnik krvavi iz ušesa. Tega ne napišem v status, ker se tega nismo učili.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Avskultacija vratnih ven spada v osnovni nabor pri pregledu vratu.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri čisto izsušenem človeku vratne vene v polsedečem položaju ne bodo vidne.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Nisem prepričan, kako se testirajo meningealni znaki. Ker testa nisem naredil, v izvid statusa napišem, da so meningealni znaki negativni.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Avskultacija vratu je potrebna nad velikimi žilami in ščitnico.
a) Drži
b) Ne drži

a)

V normalnih okoliščinah se ob osvetlitvi ene zenice obe zenici zožita približno enako.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Konjunktiva je normalno bele barve.
a) Drži
b) Ne drži

b)

V vsaki situaciji mora anamneza vsebovati vse, kar smo se učili.
a) Drži
b) Ne drži

b)

V splošnem statusu opisujemo tudi neobičajne gibe.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri novorojenčku je avtoanamneza najpomembnejši del anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri novorojenčku je heteroanamneza najpomembnejši del anamneze.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Priporočeno je, da pri pregledu do bolnika pristopimo z bolnikove desne strani.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Če zatipamo bezgavke, je to običajno normalna najdba.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri oceni obrazne senzorike ima bolnik odprte oči.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Približevanje prsta očesu preiskovanca pomeni, da delamo test konvergence zrkel.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri pregledu glave vedno temeljito pregledamo področje a. temporalis in pritisnemo nanjo.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Neboleč poklep po mastoidu in tragusu pomeni normalen izvid pregleda ušesa.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Palpacijo ščitnice izvedemo z obema kazalcema in sredincema, od zadaj.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pasivno gibljivost vratu testiramo tako, da bolnika prosimo, naj sam nagne/premakne glavo v različne smeri.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Prehodnost nosu preverjamo samo pri bolnikih s prehladom.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Normalno nad karotidama slišimo šum pulznega vala.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri pregledu ustne votline bolniku jezik umaknem z lesenim loparčkom za enkratno uporabo.
a) Drži
b) Ne drži

a)

CVP vratnih ven ocenimo v stoječem položaju.
a) Drži
b) Ne drži

b)

V statusu opišemo barvo konjunktive.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Gledanje preiskovalčevega prsta od zelo blizu sproži istočasno razširitev zenice zaradi skrčenja m. ciliaris.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Kornea je normalno rdeče-rožnate barve.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bivolji vrat je značilnost debelih ljudi in nima pomembne diagnostične vrednosti.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bolniku po padcu s skiroja opazimo voden izcedek iz nosu. Ali je lahko to likovrska tekočina?
a) Drži
b) Ne drži

a)

S palpacijo lasišča in kože iščemo defekte na centralnem živčevju.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Polnjenost vratnih ven ocenimo tako, da bolnik leži povsem ravno, brez privzdignjenega vzglavja.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Nistagmus opazimo pri pregledu tragusa.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Bolniku naročim, naj naguba čelo in pokaže zobe. S tem sem preveril funkcijo n. trigeminusa, ki motorično oživčuje mišice oobraza.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Ustni del žrela pregledamo tako, da pritisnemo jezik z loparčkom navzdol in rečemo bolniku, naj reče A.
a) Drži
b) Ne drži

a)

K pregledu glave sodi tudi ocena bulbomotorike, sposobnost konvergence in akomodacije zenice, ocena prisotnosti nistagmusa ter simetričnosti očesnih rež.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri pregledu veznic bolnika prosimo, da pogleda navzgor.
a) Drži
b) Ne drži

a)

V statusu glave opravimo tudi poklep nad frontalnim in sfenoidnim sinusom.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Pri oceni meningealnih znakov bolnik leži vzravnano na postelji, roke ima na kolenih.
a) Drži
b) Ne drži

b)

CVP navadno izražamo v enotah mmHg.
a) Drži
b) Ne drži

b) (cmH2O)

Ob avskultaciji nad povečano ščitnico lahko slišimo šum.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Pri oceni vidnega polja določimo temporalno, nazalno, zgornjo in spodnjo mejo vidnega polja ter vseh diagonal.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Približevanje prsta očesu preiskovanca povzroči širjenje zenice očesa.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Če preveč močno pritisnemo na karotido s stetoskopom, lahko sami povzročimo šum.
a) Drži
b) Ne drži

a)

V statusu vedno opišemo barvo šarenice.
a) Drži
b) Ne drži

b)

Podatek o urejenosti bolnikovega zobovja je klinično pomemben.
a) Drži
b) Ne drži

a)

Ker sem študent splošne medicine, lahko pregled zobovja pri statusu glave izpustim.
a) Drži
b) Ne drži

b)