PSIHOLOGIJA OPREDELITVE

matura vse

psihologija

znanost, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost

cilji psihologije

teoreticni (opis, razlaga), prakticni (napoved, spreminjanje)

Duševni procesi

notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenemu izidu (Čustveni, motivacijski, spoznavni/kognitivni)

Osebnost

razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika

Osebnostne lastnosti

razmeroma trajne značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj.

Temperament, značaj, sposobnosti, telesne značilnosti

Temperament

Področje osebnostne strukture, ki zajema predvsem značilnosti čustvovanja in način vedenja

Značaj

celota motivacijskih, voljnih in etično moralnih značilnosti

Vedenje

vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo in/ali merimo

Sposobnosti

Potencial ali zmožnost za dosežke na določenem področju

Inteligentnost

sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju

Telesne značilnosti

Višina, telesna masa, značilnosti posameznih telesnih delov

Psihološke panoge

Specializirana področja psihologije ki mejijo na druge znanosti

teoretične panoge psihologije

Panoge usmeriene k pridobivanju novih spoznanj (obca, razvojna, socialna, kognitivna)

Uporabne panoge psihologije

Usmerjene v uporabo pridobljenih spoznanj na razlicnih podrocjih clovekove dejavnosti (pedagoska, klinicna, sportna, psihologija dela)

cilji psihologije

Teoretični: opisovanje in razlaganje

Praktični: napovedovanje in spreminjanjE

Stopnje znanstvenega spoznavanja

Opazovanje

Razvijanje teorije

Postavljanje hipoteze

Nacrtovanje razsikave

Vrednotenje teorije

Osebnostna zrelost

Telesno: razviti sekundarni spolni znaki, razvita motorika

Dusevno: custvena zrelost, zaznavna zrelost-razvitost ustreznih cutnih pragov, abstraktno misljenje

Vedenjsko: prosocialno vedenje, empatija

Lastnosti znanstvenega raziskovanja

Utemeljenost

Objektivnost

Sistematicnost

Odprtost

Brez napak

Metode

Način organizacije raziskave

Vrste metod

Experimentalna Laboratorijski, naravni) in ne eksperimentalna (introspekcija, extrospekcija)

Experiment

Metoda kjer experimentator namesto spreminja pogoje in ugotavlja vzrocno posledicne odnose

opazovanje

Metoda pri kateri ne posegamo v dogajanje in ugotavljamo posledice

Introspekcija

metoda opazovanja lastnega doživljanja

Extraspekcija

Metoda opazovanja zunanjega dozivljanja

populacija

množica pojavov, ki jo proučujemo

Enota populacije

posamezen pojav

Vzorec

Manjsi del populacije ki je reprezentativen

Normalna distribucija

Vse tri srednje vrednosti so enake (gausova krivulja)

Razpršenost

Kako se vzorec obnasa glede na odmike od povprecja

občutenje

je proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje

zaznavanje

proces organizacije in interpretacije občutkov

Dražljaj

Energetski proces, ki posreduje informacije iz zunanjega in notranjega okolja

Vrste dražljajev

Svetlobni, mehanski, toplotni, kemični

Čutni organi

Organ slecializiran za sprejemanje in pretvarjanje vrste dražljajev

Absolutni prag

Najmanjša jakost drazljaja ki jo zaznamo

terminalni prag

Jakost po katerem obcutek ne narasca vec

Senzorna adaptacija

Zmanjšanje občutljivosti ce dražljaj deluje enakomerno dalj casa

Pozornost

Usmerjenost zaznavnih procesov na določen del situacije

obseg pozornosti

Kolicina drazljajev na kater smo lahko osredotoceni (+/- 9 enot)

vrste duševnih procesov

Motivacijski, spoznavni, mišljenje

Kako zaznamo drazljaje

organ sprejme dražljaj, čutnice pretvorijo v živčno vzburjenje, po senzornih živčnih vlaknih potuje do senzornega središča v možganih, tam nastanejo občutki, ki se med seboj povežejo v zaznave

občutenje

je proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje

Nacela zaznavne organizacije

Nacela kako organiziramo zaznave????

Ucenje

Vse življenski proces pridobivanja novih info zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom

Princip stičnosti

Princip po katerem poteka ucenje - Dogodki ki se dogajajo vzporedno

oblike učenja

klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno učenje, besedno učenje

klasično pogojevanje

Enostavna Oblika učenja, pri katerem se naučimo neobičajnih odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila neki odziv in neki dražljaj večkrat povezana.

brezpogojni dražljaj

Drazljaj ob katerem se sporzi brezpogojna/bioloska reakcija

brezpogojni odziv

bioloska/refleksna reakcija na nek drazljaj

pogojni dražljaj

Vsi dražljaji ki ne izzovejo brezpogojnega odziva

pogojni odziv

naucena reakcija na nevtralni drazljaj

Ugotovitve klasičnega pogojevanja

Princip sticnosti, ugašanje, spontana obnovitev

Ugasanje

Slabljenje in prenehanje PO ce ga ne utrjujemo z BD

spontana obnovitev

Po določenem Casovnem obdobju se naučeni odziv spet pojavi

Diferenciacija

razlikovanje pogojnega dražljaja od podobnih (ce utrjujemo le določen drazljaj)

AVERZIVNO POGOJEVANJE

Klasicno pogojevanje na ljudeh

Klasicno pogojevanje +/-

+hitro

+primerno za živali

+šola

-posplošeno iz živali na ljudi

-neeticno

zmotne zaznave

zaznave, ki se ne ujemajo s stvarnostjo (iluzija, halucinacija)

iluzija

Napačna interpretacija dražljaja iz okolja

halucinacije

so zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu.

kompetenca

zmožnost uspešno opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin, stališč in vrednot

pomnjenje

proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij

Explicitni spomin

Tisto kar si hočemo zapomniti

implicitni spomin

Tisto cesar ne obnavljamo zavestno, a smo si zapomnili in se vidi tudi učinek

trenutni spomin

Vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani informacije v takšni obliki ,kot jih najprej občutimo.

Lastnosti trenutnega spomina

Vidno, slušno, tipno shranjevanje

velik obseg

trajanje nekaj sekund

vzroki bledenja: čas,izrinjanje, pomanjkanje pozornosti

Kratkotrajni spomin (lastnosti)

Vidno, slusno, pomensko shranjevanje

obseg: 5-9 pomenskih enot

trajanje: 15-40 sekund

izgube: pomanjkanje ponavljanja, casovno bledenje, neg.transferji

lastnosti dolgotrajnega spomina

trajanje: celo življenje

vzroki izgub: neprimeren zapis, neusklajen kontekst, neg.transfer

vrste dolgotrajnega spomina

Predstavni spomin (v obliki slikic)

deklerativni - vse kar lahko opišemo

proceduralni - ucenje postopka, vescine

KOHLBERG

kognitivni psiholog, pod vplivom Piageta,

metode: intervju, presojanje zgodb z moralnimi dilemami

stopnje moralnega presojanja

Prekonvenvonalno, konvencionalno, postkonvencionalno

PREKONVENCIONALNA MORALNOST

4-10 let

1.upoštevanje pravil zaradi strahu pred kaznijo

2.upoštevanje pravil zaradi osebne koristi - VZAJEMNOST

razlika med 1. in 2. stopnjo prekonvencionalne moralnosti

1. stopnja : obstoj kazni dokazuje nemoralnost dejanja

2. stopnja: kazni se izogiba, ker mu ne prinaša koristi in, ker jo postavi avtoriteta

KONVENCIONALNA MORALNOST

adolescenca, od 10.leta dalje

empatija-povezanost

3. upoštevanje pravil zaradi dobrih odnosov z bližnjimi

4. upoštevanje pravil zaradi družbenega reda

začetek PSI kot znanosti

W. Wundt (strukturalizem) 1879 prvi laoratorij v Leipzigu

psihoanaliza

• predstavniki: Freud, Erikson, Jung

• nezavedno

• vse kar človek potlači pride do izraza v vedenju

• analiza sanj, analiza asociacij, analiza zagovorjenih besed, introspekcija

• dednost, okolje, družina

behaviorizem

• predstavniki: Bandura, Watson (klasično pogojevanje - Mali Albert), Skinner

• vedenje človeka

• metode: samo objektivni eksperimenti

• okolje je edini dejavnik

Kognitivna psihologija

ljudje se vedemo v skladu s tem kako si razlagamo stvarnost

poudarek na spoznavnih procesih

humanistična smer

maslow, rogers

osebnostna rast, samoaktualizacija, osebnostne vrednote

razsikovalne tehnike

način zbiranja podatkov

intervju

raziskovalna tehnika pri kateri smo v neposrednem stiku z raziskovalcem, ki nam zastavlja vprašanja v ustni obliki

vprašalnik

Tehnika zbiranja podatkov v pisni obliki brez osebnega stika med raziskovalcem in sodelujočim.

ocenjevalne lestvice

tehnika, ki jo uporabljajo za ugotavljanje stopnje izraženosti preučevanih pojavov

Psihološki / psihometrični testi

inštrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti

testi sposobnosti//osebnosti

značilnosti psiholoških testov

veljavnost, občutljivost, objektivnost, zanesljivost, standardiziranost

urejanje/prikazovanje podatkov

ranžirna vrsta (po velikosti in določimo rang)

frekvenčna porazdelitev (rezultate uredis po velikosti in poleg njih frekvence)

grupiranje

grafični prikaz (histogram, poligon)

srednje vrednosti

modus, mediana, aritmetična sredina

zaznavna organizacija

načelo lika in podlage

načelo grupiranja (zaprtosti, podobnosti, bližine, strnjenosti, simetričnosti, gibanja)

vplivi na zaznavanje

lastnosti dražljaja, motivacija, čustva, osebnostne lastnosti

stopnje modelnega učenja

pozornost

zapomnitev,

zapomnitev

izvajanje

motivacija

vplivi na modelno učenje

posledice vedenja modela, lastnosti modela, opaznost vedenja, lastnosti opazovalca

dejavniki učenja

Notranji: psihološki in fiziološki

Zunanji: fizikalni in socialni

učna strategija

zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jih učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije

načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in uravnavanje, elaboracija, organiziranje, ponavljanje

Čustva

Dusevni proces, ki izraza clovekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali samega sebe