RPO: 1. - 7. poglavje

vrste sprememb

količinske, kakovostne, progresivne, regresivne

prednatalno obdobje

od spočetja do rojstva

• embrio (zametek) od začetka 3. tedna do konca 8. tedna

• fetus(plod) od konca 8.tedna do konca nosečnosti

obdobje dojenčka

od rojstva do prvega leta (do konca prvega meseca - novorojenček)

malček

od 1 do 3 let

zgodnje otroštvo

od 3 do 6 let

srednje otroštvo

od 6 do 11 ali 12 let

mladostništvo

od začetka pubertete do 22 ali 24 leta

zgodnje, srednje, pozno

zgodnja odraslost

med 22-24im letom in 40-45im letom

srednja odraslost

med 40-45im letom in 65 letom

pozna odraslost

od 65. leta do smrti

razlika med presejalnimi in razvojnimi testi

vzdolžni ali longitudinalni pristop

preučujemo isto skupino vsaj 2x, v vsaj 2 časovnih obdobjih

starostne spremembe

so neposredni pokazatelj razvojnih sprememb, saj nanje sklepamo na podlagi razlik v vedenju med istimi udeleženci, ki jih preučujemo v različnih starostnih obdobjih.

doslednost razvoja

odraža razvojno doslednost povprečnega vedenja določene starostne skupine v različnih razvojnih obdobjih z ozirom na neko lastnost/sposobnost.

naključen osip

slučajen osip, ki le zmanjša vzorec (npr udeleženci se preselijo)

selektivni osip

udeleženci, ki ne sodelujejo več, se sistematično razlikujejo od tistih, ki ostanejo v študiji do konca

prečni ali transverzalni pristop

preučujemo različne starostne skupine ob prbl istem času

učinek vaje

sprememba posameznikovih spontanih odgovorov, ki jo povzroči ponovljena izpostavljenost testnemu materialu. Udeleženci v raziskavi se naučijo pravilnih odg ali spretnosti, ki jim pomagajo hitreje in učinkoviteje rešiti testno nalogo

učinek odzivnosti

učinek močnega zavedanja udeležencev, da so predmet študije - ne odg spontano, temveč v smeri socialne zaželenosti

učinek časa merjenja

učinek, ki se pojavlja v času izvajanja študije kot rezultat trenutnega družbenega dogajanja.

generacijski učinek

učinek kulturnozgodovinskih dogajanj na rezultate razvojne študije

ekvivalentnost parov

težava, s katero se srečujemo pri vseh načinih merjenja. Pogosto je nek psihološki pripomoček , ki je primeren za uporabo merjenja pri eni razvojni stopnji, ni primeren pri drugi.

pristop časovnega zamika

zbiramo podatke pri skupinah udeležencev, ki pripadajo različnim generacijam, in jih preučujemo v različnem zgodovinskem času, so pa enako stare

sekvenčni pristop

Zbiranje podatkov, s katerimi zajamemo prečne in vzdolžne komponente ter komponente časovnega zamika: različno starim skupinam posameznikov sledimo v razvoju.

• starostne spremembe niso omejene na eno generacijo in en čas merjenja

• zamudno in drago

>prečnosekvenčni pristop

Različno stare prečne vzorce vključimo v preučevanje vsaj 2x

>vzdolžnosekvenčni pristop

vsaj dvema različnima generacijama sledimo v razvoju

mikrogenetski pristop

lahko sledimo spremembam od trenutka, ko so se začele pojavljati, do ustalitve vedenja.

presejalni preizkusi

ugotavljamo otrokove morebitne razvojne težave oz. odstopanja od normativnega razvoja

projekcijske tehnike

osebnosti preizkusi, ki nam omogočajo analizo osebnosti z nestrukturiranimi dražljaji. Spodbujajo različnost odgovorov (ni pravilnega) in prostost odgovarjanja.

> Reosenzweigov slikovni frustracijski test P - F

ugotavljamo oblike odzivanja in smer agresivnosti v obremenjujočih situacijah vsakdanjega življenja, ki so slikovno prikazane s pogovori dveh ali več oseb.

> ilustrirani projekcijski vprašalnik emocionalne stabilnosti otrok

ob slikah ugotavljamo otrokovo Č doživljanje in vedenje v čustveno obremenjujočih situacijah

test scena

otrok iz figur gradi sceno, iz katere je možno prepoznati otrokove odnose ter vloge, ki jih dodeljuje osebam

Kako se razvija zametek?

Iz treh kliničnih pol oplojene celice:

• ektoderm: nastane osrednje in periferno živčevje; čutni epitelj ušesa, nosu in oči; koža z lasmi in nohti, dojki, hipofiza, podkožne žleze, zobna sklenina

• mezoderm: nastanejo vezivno tkivo, hrustanec, kosti, gladko in progasto živčevje, srce, krvno žilje, ledvice, spolni organi, pljuča, trebušna stena, vranica

• endoderm: nastanejo epiteljske površine prebavnih in dihalnih poti, ščitnica, obščitnica, priželjc, jetra, trebušna slinavka, epiteljska površina sečnega mehurja, notranjega ušesa…

teratogeneza

je proces nastajanja malformacij, oziroma nepravilen razvoj plodu v embrionalni fazi razvoja. Povzročijo jo lahko zdravila, kemikalije, kajenje, alkohol in droge, virusi, podhranjenost, sevanje, rizična hrana; travma, poškodbe … Povezana je z možnostjo razvojnih težav.

zgodnja diagnostika: nuhalna (tilična) svetlina

Zgodnji presejalni preizkus, ki ga ginekologi izvajajo med 11. in 14. tednom. Merijo velikost svetline; če je ta povečana, obstaja večje tveganje za kromosomske motnje.

zaznavanje ploda: okus

pri 12. tednu začne požirati plodovnico, okušalne celice dozorijo med 13-15tednom; plod ima raje sladke kot grenke okuse

zaznavanje ploda: vonj

okoli 28 tedna sposoben zaznati kemične dražljaje

zaznavanje ploda: bolečina

med 13 in 18. tednom se plod umakne bolečim posegom (npr jemanju vzorca), izraža se tudi v obrazni mimiki; bolečina lahko povzroči travmatično izkušnjo, ki se na vedenjskem področju kaže po rojstvu.

sinaptogeneza

nastajanje sinaps, povezav med nevroni v možganih.

mielinizacija

proces ovijanja nevronov v mielinsko ovojnico, ki kaže na zrelost možganov. Zaključi se pri malčkih, starih od 2 do 3 leta.

apgar lestvica

takoj po rojstvu ocenimo delovanja novorojenčkovih sistemov (1min po rojstvu in 5min po rojstvu). Gre za 5 področij ocenjevanja:

večina novorojenčkov ima 7/10 točk ali več

• pod 7: oživljanje

• pod 4: kritično stanje (rojstna travma, medikamenti, nedonošenost)

Brazeltonov test

test s katerim ocenjujemo novorojenčkov razvoj oziroma sposobnosti. Testira se pri 3 do 10ih dnevih. Novorojenček dobi določene naloge; odgovor na vidni dražljaj, ropotulja, zvonec, hitrost prehoda v jok, utolažljivost, sledenje vidnemu dražljaju, sledenje glasu in obrazu, refleksi, crkljivost.

ocenjuje se od 1 do 9, dobimo povratne informacije o razvitosti otroka.

refleksi novorojenčka

primitivni refleksi: v prvem letu starosti se spremenijo v hotene gibe

obrambni refleksi: kihanje, kašljanje, zehanje, zenična odprtina

teža novorojenčka

med 2700 in 4500g

vpliv genetskih in okoljskih dejavnikov na rast otrok

prehrana, visoka nadm višina, socioekonomske razmere, urbanizacija, zdravstveno stanje, letni čas in klima, č stanje in kronični stres, športna aktivnost

načelo cefalokavdalne smeri

gibalni razvoj poteka v smeri od glave navzdol (glava → rep - vertikalno)

načelo proksimodistalne smeri

gibalni razvoj poteka od sredine telesa navzven (horizontalno; najprej se razvijejo večji motorični gibi, nato šele fine motorike)

grobi gibi

so gibi, pri katerih uporabljamo velike mišične skupine (str 20)

habituacija

tip učenja, pri katerem se ponavljajoče izpostavljanje istim dražljajem kaže v upadu posameznikovega odziva na te dražljaje, ki ga ne moremo pripisati enostavni spremembi v njegovem stanju ali senzorni prilagoditvi, temveč najverjetneje odraža naraščajočo spoznavno znanost dražljajev.

dishabituacija

predstavlja obnovitev pozornosti na nov dražljaj (“preferenca novega”). Nov dražljaj povzroči porast odzivnosti na začetno raven, ki je bila prisotna pred habituacijo. Dishabituacija omogoča otroku, da usmerja pozornost na tiste vidike okolja, o katerih najmanj ve.

celovitost predmeta

dojemanje predmetov kot enot ne glede na to, da jih posameznik ne more zaznati v celoti (so delno zakriti)

zaznava predmeta kot ločenega

je sposobnost dojemanja predmeta, ki je v stiku z drugim predmetom, kot ločenega od tistega, s katerim se stika na podlagi npr barve, teksture, gibanja, prostorske ureditve… Razvije se okoli 6. meseca (prej le na podlagi dinamičnih znakov).

test preferenčnega gledanja

dojenčku pokažemo znan in neznan dražljaj → neznan oz nepričakovan dražljaj gledajo dlje kot znanega

razvojne stopnje mišljenja

1. zaznavno-gibalna (rojstvo do 2 let)

2. predoperativna (od 2 do 6/7 let)

3. konkretno operativna (od 6/7 let do 11/12 let)

4. formalno operativna ( od 11/12 do 15 let)

intencionalno vedenje

je sekvenca dejanj, v katerih posameznik voljno kombinira različne sheme, da bi rešil problem.

vodoravni zamik

je razlika med časom pojavljanja istega spoznanja v dveh ali več različnih specifičnih kontekstih.

mentalna reprezentacija

je predstava o odsotnem predmetu ali preteklem dejanju, dogodkov.

presejalni preizkus

standardni postopek, s katerim ugotavljamo odstopanje od normativnega razvoja

predjezikovna stopnja govornega razvoja

predstavlja prvo fazo fovornega razvoja; vključuje jok, vokalizacijo, bebljanje in slučajno posnemanje glasov brez razumevanja njihovega pomena.

kategorialno zaznavanje

sposobnost razlikovanja situacije, v kateri dva glasova predstavljata dva različna fonema od situacije, v kateri dva različna glasova pripadata isti fonemski kategoriji.

Kako se prva beseda razlikuje od bebljanja in vokalizacije?

dojenček/malček rabi besedo za označevanje istega predmeta, osebe ali dejavnosti. Besedo prepozna tudi odrasla oseba in sicer v različnih situacijah.

referenčni stil govora

značilen za otroke, pri katerih so v zgodnjem besednjaku prevladujoči samostalniki, s katerimi malček poimenuje predmete, stvari, osebe.

(otroci, ki jih v zgodnjem starostnem obdobju zanimajo predvsem predmeti v njihovem okolju)

socialno ekspresivni stil govora

značilen za tiste otroke, pri katerih je v zgodnjem besednjaku v velikem deležu prisotna pragmatična raba govora.

(Otroci, ki so bolj senzibilni za socialnočustvene odnose in so v njihovem besednjaku pogosteje prisotne besede, ki označujejo prav te odnose.)