Obča psihologija

Kaj je osebnost?

Osebnost je skupek psiholoških značilnosti ter mehanizmov znotraj posameznika, ki so organizirane in relativno trajne ter vplivajo na posameznikove interakcije z, ter prilagoditev na, notranje psihično, fizično ter socialno okolje (Larsen, in Buss, 2017).

Naštej metode ocenjevanja osebnosti

• Opazovanje

• Lestvice opazovanja vedenja

• Intervju

• Testi sposobnosti

• Mere samoocene

Naštej vire ocenjevanja osebnosti

• Posameznik sam

• Družinski člani

• Učitelji, vodje

• Vrstniki, sodelavci

• Člani širše družbene skupine

Naštej okolja ocenjevanja osebnosti

• Domače okolje

• Klinično okolje

• Šola, delovno mesto

• Igra, prostočasne aktivnosti

• Širša družbena skupnost

Naštej pristope merjenja osebnosti

• Samoporočanje

• Poročanje drugih

• Opazovanje

• Biodata (krajšica za biografske podatke)

• Intenzivni vzdolžni načrti (metoda vzorčenja izkušenj, dnevniški pristop)

Kaj je zanesljivost?

V kateri meri se bodo rezultati replicirali, če se raziskava ponovi v istih pogojih.

Kaj je veljavnost?

V kateri meri merski pripomoček meri to, kar naj bi meril

Kaj je triangulacija?

Uporaba več metod hkrati – s tem povečamo konstruktno veljavnost.

Kaj je psihološko testiranje?

Metoda za izražanje medosebnih razlik v kvantitativni (številski) obliki.

Kaj je Z-vrednost in kako jo dobimo?

Je standardiziran rezultat, ki nam pove, koliko SD nad ali pod povprečjem se nahaja rezultat posameznika (npr. z = 1,2 → 1,2 standardni deviaciji nad povprečjem).Dobimo jo tako, da posameznikov odklon od povprečne vrednosti delimo s standardno deviacijo

Kakšno je povprečje in SD Z-vrednosti?

Povprečje: 0, SD pa 1.

+: Višje od povprečja

-: Nižje od povprečja

Aritmetična sredina predstavlja točno mero večine zgolj takrat, ko je neka spremenljivka (v populaciji) porazdeljena normalno.

Kaj je percentil?

Percentil v statistiki je vrednost, ki razdeli urejene podatke na 100 enakih delov. Vsak percentil določa, koliko odstotkov podatkov je manj kot ali enako določeni vrednosti.

Na primer:

• 25. percentil (prvi kvartil, Q1) pomeni, da je 25 % podatkov manjših ali enakih tej vrednosti.

• 50. percentil (mediana) pomeni, da je 50 % podatkov manjših ali enakih tej vrednosti.

• 75. percentil (tretji kvartil, Q3) pomeni, da je 75 % podatkov manjših ali enakih tej vrednosti.

Percentili se pogosto uporabljajo za opis porazdelitve podatkov, identifikacijo odstopanj in primerjavo posameznikov znotraj skupine (npr. v testih znanja ali telesnem razvoju otrok).

Razloži graf normalne porazdlitve

Pojasnilo standardne deviacije:

• 0: povprečje (mean)

• ±1 standardna deviacija: zajame približno 68,2 % vseh podatkov (19.1% + 15.0% + 15.0% + 19.1%)

• ±2 standardni deviaciji: zajame približno 95,4 % podatkov

• ±3 standardne deviacije: zajame približno 99,7 % podatkov

Interpretiraj rezultat: Oseba je na vprašalniku Emocionalne inteligentnosti dosegla rezultat 146. Povprečni rezultat v skupini udeležencev (M), ki so vprašalnik reševali, je 129,45, standardna deviacija pa 11,61. Podatki za lestvico EI statistično pomembno ne odstopajo od normalne distribucije.

Z-vrednost 1,43 pomeni, da je oseba dosegla rezultat, ki je 1,43 standardne deviacije nad povprečjem.

Če podatki sledijo normalni porazdelitvi (kot ste navedli), potem:

• Približno 92,4 % ljudi ima nižji rezultat (glede na normalno porazdelitev).

• Oseba je torej dosegla boljši rezultat kot večina udeležencev.

Intepretiraj Z-vrednost 𝒛 = 1,43 s pomočjo tabele

Po pregledu pretvorbenih tabel je 92,3642 (0,9236 x 100 = 92,36 percentil). Ta vrednost pomeni, da je oseba dosegla izrazito nadpovprečen rezultat, saj samo 7,63 % oseb dosega višje rezultate.

Kako z-vrednosti pretvorimo v T-vrednosti? Kaj pomeni rezultat 59?

Pri interpretaciji T-vrednosti moramo upoštevati, da je povprečni rezultat 50, SD pa 10. Nekdo, ki je dosegel rezultat T = 59, dosega rezultat, ki je nekoliko nadpovprečen.

Kaj je pogoj za uporabo T-vrednosti?

Normalna porazdelitev.

Kako se številsko intepretirajo percentili?

Kako se številsko intepretirajo T-vrednosti?

Kaj je model Velikih pet?

Rezultat tako faktorskih analiz kot leksikografskih raziskav. • Široko potrjen model organizacije osebnosti, ki nakazuje na univerzalno strukturo s petimi robustnimi temeljnimi dimenzijami (odprtost, vestnost, ekstravertnost, sprejemljivost, nevroticizem).

Zakaj je nastal vprašalnik BFQ?

Kritike italijanskih avtorjev na NEO-PI-R, ki je široko zastopan v ZDA (npr. Caprara idr., 1994).

• Neskladnost z literaturo.

• Redundantno število prekrivajočih se poddimenzij (6 na dimenzijo)

Kaj so značilnosti BFQ vprašalnika?

• Varčnost pri poddimenzijah in številu postavk

• Upoštevanje klasičnih klasifikacij velikih 5 in njihovih poddimenzij

• Vključitev lestvice socialno zaželenega odgovarjanja

• Primerljiv hitri krajši različici za ocenjevanje osebnostne strukture (BFO)

Kaj so poddimenzije glavnih dimenzij BFQ?

Vsako poddimenzijo sestavlja 12 postavk, polovica oblikovanih pozitivno in polovica negativno.

Opiši dimenzijo in poddimenzije energije.

Visok rezultat odraža dinamične, aktivne, energične, dominantne in gostobesedne osebe.

• Aktivnost (AKT): energična in dinamična vedenja, nagnjenost k govorjenju in entuziazem
  Primer postavke: „Zdi se mi, da sem dejavna in energična osebnost.“

• Dominantnost (DOM): sposobnost samoupravljanja ter uveljavljanja lastnega vpliva v odnosu do drugih
  Primer postavke: „Raje se postavim v bran in vztrajam, kot da bi se umaknil.“

Opiši dimenzijo in poddimenzije sprejemljivosti.

Visok rezultat dosežejo sodelovalne, prijazne, nesebične, prijateljske, radodarne in empatične osebe.

• Sodelovanje (SOD): zmožnost razumevanja in podpiranja zahtev in potreb soljudi ter sposobnost učinkovitega sodelovanja z njimi
  Primer postavke: „Če je potrebno, brez pomišljanja pomagam neznanemu človeku.“

• Prijaznost (PRI): prijaznost, zaupanje in odprtost do drugih
  Primer postavke: „Menim, da je v vsakem človeku kaj dobrega.“

Opiši dimenzijo in poddimenzije vestnosti.

Visok rezultat dosegajo preudarne, natančne, urejene, skrbne in vztrajne osebe z izrazito sposobnostjo samouravnavanja tako z vidika zaviranja kot aktiviranja dejavnosti. Sposobnost samokontrole – tako iz vidika inhibiranja kot aktiviranja dejavnosti.

• Natančnost (NAT): zanesljivost, vsestranska skrbnost in ljubezen do reda
  Primer postavke: „Navadno se pri vsaki stvari ukvarjam z najmanjšimi podrobnostmi.“

• Vztrajnost (VZT): vztrajnost in sposobnost, da prevzete naloge in dejavnosti izpeljemo do konca.
  Primer postavke: „Dejavnost, ki sem se je lotil, le s težavo opustim.“

Opiši dimenzije in poddimenzije čustvene stabilnosti.

Visok rezultat dosegajo osebe z nizko stopnjo anksioznosti, ki so odporne na stres, strpne, preudarne in mirne. Nizek rezultat dosegajo osebe, ki so zelo anksiozne, ranljive, čustvene, impulzivne, nestrpne in razdražljive.

• Kontrola čustev (KČU): kontrola napetosti, ki se navezujejo na čustvene izkušnje
  Primer postavke: „Običajno se ne odzivam preveč burno, četudi me preplavijo močna čustva.“

• Kontrola impulzov (KIM): sposobnost kontroliranja lastnega vedenja tudi, ko gre za neprijetno, konfliktno ali nevarno situacijo
  Primer postavke: „Zlepa ne izgubim potrpljenja.“

Opiši dimenzije in poddimenzije odprtosti.

Visok rezultat dosegajo izobražene in informirane osebe, ki se zanimajo za nove stvari in izkušnje, in so odprte za stike z drugačnimi kulturami in navadami.

• Odprtost za kulturo (OKU): želja biti informiran, zanimanje za branje, zanimanje za nabiranje znanja Primer postavke: „Vedno sem na tekočem, kaj se dogaja po svetu.“

• Odprtost za izkušnje (OIZ): pozitiven odnos do novosti, sposobnost upoštevanja več vidikov, pozitiven odnos do drugačnih vrednot, življenjskih stilov in kultur
  Primer postavke: „Vsaka novost me navduši.“

Kaj nam pove lestvica iskrenosti in kaj nakazuje visok in nizek rezultat?

Z njo odkrivamo težnjo po prikazovanju popačene predstave o sebi. Sestavljajo jo postavke, kjer je popolno (ne)strinjanje malo verjetno.

• Visok rezultat nakazuje na bolj ali manj namerno težnjo k prikazovanju sebe v pretirano pozitivni podobi .

• Nizek rezultat nakazuje na bolj ali manj namerno težnjo po prikazovanju sebe v pretirano negativni podobi .

• Primeri postavk: „Nikoli se nisem zlagal.“ „Z vsemi sem se vedno dobro razumel.“

Navedi avtorje, postavke in ocenjevalno lestvico vprašalnika BFQ

• Caprara idr.

• Število postavk: 132 •5 dimenzij x 2 poddimenziji x 12 postavk + 12 postavk lestvice iskrenosti

• Ocenjevalna lestvica: 5-stopenjska lestvica (1 – zame sploh ne velja, 5 – zame popolnoma velja)

Tri ravni preučevanja sprememb v osebnosti.

Trije pristopi stabilnosti osebnostnih lastnosti

• Relativna stabilnost (tudi: diferencialna stabilnost, stabilnost vrstnega reda)
  • Zajema analizo relativne pozicije posameznika v skupini

• Stabilnost povprečne vrednosti (tudi: normativna stabilnost)
  • Spremembe (ali stabilnost) v povprečni vrednosti izraženosti osebnostne lastnosti

• Koherentnost osebnosti
  • Spremembe v manifestaciji/izraženosti določene lastnosti ob ohranjanju relativne stabilnosti
  

Kaj pomeni pristop koherentnost v stabilnosti osebnosti?

Pristop, ki priznava, da način, kako se lastnosti izražajo (manifestirajo), se lahko s časom ali kontekstom spreminja, vendar pa osnovna lastnost ostaja stabilna.

Primer: Agresivnost v vrtcu kričanje, kasneje v življenju več verbalnega nasilja.

Kaj je temperament?

Vedenjske in afektivne lastnosti, ki se pojavijo zgodaj v življenju in imajo genetsko osnovo
• Razmeroma stabilne medosebne razlike v odzivnosti in samouravnavanju, ki jih opazimo že v obdobju dojenčka in malčka, imajo biološko osnovo ter ustrezno pojasnjujejo vedenjske izide (Rothbart, 1981)
• Predstavja začetno konstelacijo značilnosti, iz katerih se kasneje razvije osebnost posameznika

• Starejši kot je otrok, bolj stabilen je temperament.

Katere so dimenzije temperamenta?

• Prizadevni nadzor (effortful control)

• Negativno čustvovanje (negative affectivity)

• Živahnost oz. ekstravertnost (extraversion / surgency)

• Družabnost oz. pripadnost (v zgodnjem otroštvu; otrokova želja po bližini z drugimi)

• Povezanost (v mladostništvu; intimnost, povezovanje in odzivnost v medosebnih odnosih

Opiši dimenzijo prizadevnega nadzora

Opiši dimenzijo negativnega čustvovanja

Opiši dimenzijo živahnosti ali ekstravertnosti

Katere dimenzije temperamenta in osebnosti se povezujejo?

• Prizadevni nadzor - vestnost

• Negativno čustvovanje – nevroticizem

• Živahnost oz. ekstravertnost – ekstravertnost

Kaj je ključna razlika med temperamentom in osebnostjo?

Meodsebne razlike v vedenju, čustvovanju in mišljenju lahko opišemo s temeljnimi dimenzijami osebnosti od zgodnjega otroštva (3 – 6 let) naprej
• Osebnost razumemo širše: poleg osebnostnih lastnosti, osebnost vključuje tudi motive, cilje, stile spoprijemanja, življenjske zgodbe
• Temperament razumemo ožje: gre za lastnosti, ki so na nižjih ravneh

Katera sta teoretična pogleda na plastičnost osebnostnih lastnosti v odraslosti?

Kako izgledajo normativne spremembe v odraslosti?

• Vestnost ↑

• Sprejemljivost ↑

• Nevroticizem ↓

• Odprtost ↓

• Ekstravertnost = (blag upad po 30. letu)

Kaj je načelo zrelosti (maturity principle)?

Je proces, ko se spremembe pri večini (od mladostništva do srednje odraslosti) posameznikov kažejo v:

• Višji sprejemljivosti

• Večji vestnosti

• Nižjem nevroticizmu

Večja socialna in psihološka zrelost omogočata produktivno in tvorno prispevati k družbi.

Opiši relativno stabilnost osebnostnih lastnosti.

Osebnostne lastnosti naj bi bile relativno stabilne preko več desetletij (večji je interval, manjša je stabilnost).
Stabilnost je največja v srednji odraslosti in manjša v zgodnji odraslosti:
- Otroštvo: 0,41
- 30 let: 0,55
- 50 let - vrh stabilnosti: 0,70
(Korelacije so sicer visoke, a ne pojasnijo celotne variance).

Kako je funkcionalizem spreminjal psihologijo?

1. Dvom v introspekcijo kot metodo

2. Nezanimanje za elemente zavesti (funkcionalisti so zavest razumeli kot neprekinjen tok, ki ga ni smiselno razbijati na elemente)

Kdaj se je razvil behaviorizem in zakaj?

1913, ker ni bil zadovoljen s počasnimi premiki in modifikacijami psihologije.

Dva ključna pogleda behaviorizma?

1. Znanstvena psihologija se mora ukvarjati z vedenjem, ki ga je mogoče opazovati in objektivno opisati.

2. Termini kot so čutenje, um, zavest in drugi so potisnjeni na stranski tir.

Iz katere smeri izvira behaviorizem?

• Je upor strukturalizmu (Wundtovim idejam: focused on understanding the conscious experience through introspection) in funkcionalizmu (delno naj bi sicer izviral iz funkcionalizma - (William James: alike in thinking that a mental state/event is what it does, i.e. they both claim that the entire nature of a mental state is determined by its (necessary or typical) causes and effects)

• Upor psihodinamski smeri

S čim se je ukvarjala živalska psihologija in navedi najbolj znanega avtorja in primer.

V osnovi ukvarjanje z demonstriranjem obstoja uma pri nižjih organizmih in povezave med živalskim in človeškim umom

◦ George Romanes: anekdotski zapisi in ideja, da med živalmi in ljudmi ni razlike v inteligentnosti (Pametni Hans; konj, ki je znal računati)

Tri načini kako je živalska psihologija vplivala na behaviorizem

1. Jacques Loeb: premiki k objektivnosti, koncept tropizma (prisilna in neželena vedenja) in ideja o asociativnem spominu (zavest je samo nek spomin, kjer so dražljaji povezani z odzivi)

2. Labirint za podgane kot način proučevanja živali (Willard Stanton Small)

3. Zavest je začelo nadomeščati vedenje (pred živalsko psihologijo tega izraza sploh ni bilo), premiki k objektivnosti in rigoroznim eksperimentom

Tri razlogi zakaj je bil Edward Lee Thorndike pomemben raziskovalec na področju živalske psihologije

1. Verjel, da bi psihologija morala proučevati vedenje, ne mentalnih procesov ali zavesti; na učenje gledal predvsem kot na povezovanje specifičnih dražljajev in odzivov

2. Svoj eksperimentalni pristop k proučevanju povezav med situacijami in odzivi je imenoval konekcionizem (connectionism; povezovanje)

3. Znan je po svojih škatlah in labirintih, ki jih je uporabljal za proučevanje učenja po principu poskusov in napak (uporaba mačk)

Avtor katerih zakonov je Thorndike?

• Zakona o učinku

• Zakonu o vaji

Kaj je zakon o učinku?

Vedenja, ki producirajo zadovoljstvo v neki situaciji, postanejo povezana s to situacijo; ko se situacija ponovi, se bo najverjetneje ponovilo tudi to vedenje
(zametki ideje o instrumentalnem pogojevanju, čeprav sam ni uporabljal tega izraza)

Kaj je zakon o vaji?

Bolj kot je vedenje uporabljano v neki situaciji, bolj povezano postane s situacijo

Kaj je najbolj relevantno delo Ivana Petrovicha Pavlova?

Delo o pogojnih odzivih, ugotovitev, do katere je prišel slučajno (predstavlja osnovno shemo klasičnega pogojevanja).

Imel je izjemno rigorozen in natančen pristop k raziskovanju s poudarkom na objektivnosti.

Opiši Pavlov klasičen eksperiment s pogojevanjem

Vklopimo luč (PD) in vpeljemo hrano (BD); po večkratnem skupnem prikazovanju obeh dražljajev, se žival začne sliniti že samo, ko vidi luč (vzpostavi se povezava med lučjo in hrano)

Kdo je avtor termina behaviorizma?

John Brodaus Watson (1878-1958)
Ni zares ustvaril novih idej, ampak je pod en termin združil že obstoječe znanje.

Po katerih treh stvareh je znan John B. Watson?

1. Manifest behaviorizma leta 1913

2. Pisanje o metodah behaviorizma (objektivno poručevanje vedenja) in vsebini behaviorizma (vse, kar gre v logiko dražljaj-odziv, npr. instinkti, čustva)

3. Delo z Malim Albertom (strahovi so pogojeni čustveni odzivi, ki izvirajo iz otroštva in so ostali z nami) → klasično pogojevanje

Zakaj je bila gestalt revolucija upor Wundtovi psihologiji?

• Wundtovo delo se preveč osredotoča na posamezne elemente (struktura zavesti, zaznavanje)

• Še posebej sporen je Wundtov pogled na zaznavanje objektov; zaznava objektov kot preprosto seštevanje posameznih elementov (Wundt) VS pomenljiva celota, ki je drugačna od seštevka posameznih delov (gestalt)

Ali je gestalt psihologija nastala kot upor behaviorizmu?

Ne, obe smeri sta nastali vzporedno in neodvisno (Zda in Nemčija):
Obe smeri inspiriral Wundt (upor njegovim idejam)

◦ Vendar sta smeri zastopali diametralno različne poglede
◦ Največji razliki: odnos do zavesti, pogled na odnos dražljaj-odziv

Razlika med behaviorizmom in gestalt v pogledu na zavest?

• Behaviorizem:

  • Zavest zavrača kot znanstveni predmet raziskovanja, ker ni neposredno opazna.

  • Osredotoča se le na zunanje vedenje, ki ga lahko izmerimo in opazujemo.

  • Tipični predstavniki: Watson, Skinner.

• Gestalt psihologija:

  • Zavest priznava kot pomemben del doživljanja in jo preučuje.

  • Zanima jo predvsem celostna izkušnja in način, kako človek organizirano dojema svet, ne pa samo posamezne dražljaje.

  • Predstavniki: Köhler, Koffka, Wertheimer.

Razlika med behaviorizmom in gestalt v pogledu na odnos dražljaj-odziv?

• Behaviorizem:

  • Vidi vedenje kot verigo dražljajev in odzivov (S → R).

  • Organizem je obravnavan kot pasivni sprejemnik dražljajev iz okolja, ki nato reagira.

• Gestalt:

  • Poudarja, da organizem aktivno interpretira dražljaje glede na celotno situacijo (torej: kako je dražljaj organiziran, strukturiran).

  • Dražljaj sam po sebi ni dovolj – pomembna je notranja organizacija zaznave (npr. načela bližine, podobnosti, figure-ozadja).

Kaj so štirje dejavniki, ki so vplivali na razvoj gestalt psihologije?

1. Immanuel Kant in proces zaznavanja

2. William James in razumevanje izkustva kot celote

3. Fenomenologija

4. Duh časa v fiziki

Kako je Kant vplival na razvoj gestalt psihologije?

Elementi se ne povezujejo skozi pasiven, mehaničen proces asociacije oz. preprosto kombiniranje elementov, temveč um v procesu zaznavanja aktivno oblikuje celovito, pomenljivo izkustvo

Kako je William James vplival na razvoj gestalt psihologije?

Zoperstavljal se je razbijanju izkustev na posamezne elemente - tok zavesti: stvari ne moremo reducirati na posamezne dele

Kako je fenomenologija vplivala na razvoj gestalt psihologije?

Poudarjanje nepristranega opisovanja trenutnih izkustev tako, kot se zgodijo, brez analiziranja ali redukcije na elemente

Kako je duh časa v fiziki vplival na razvoj gestalt psihologije?

Premiki od redukcionizma in atomizma (vpliv na Wundta) k sprejemanju silnih polj in organskih celot (vpliv na gestalt)

Komu pripisujejo začetek gestalt psihologije?

Zgodnjemu raziskovalnemu delu Maxa Wertheimerja (1880–1943)

Po čem je znan Max Wertheimer?

Vtis gibanja oz. fi fenomen (1912) – iluzija, da se dve stacionarni lučki premikata iz enega mesta na drugo (do ideje prišel spontano, med vožnjo z vlakom)

Wundt: Aha, pojavi se zelen krog, aha pojavi se rdeč krog, aha, spet se pojavi zelen krog, … Zelen in rdeč krog se izmenjujeta Wertheimer: Ne, Wundt, vse skupaj izgleda, kot da se krog premika levo in desno!

Kako je Wertheimer razložil fi fenomen?

Navidezno gibanje ne zahteva nobenega pojasnjevanja; obstaja, ker ga tako zaznavamo, ni ga potrebno reducirati na nekaj bolj preprostega

Tri avtorji gestalt psihologije?

• Max Wertheimer

• Kurt Koffka

• Wolfgang Köhler

Po čem je znan Kurt Koffka?

• Prenos idej v ZDA (kasnejša leta živel in delal tam)

• Spisal pomemben članek za ameriško znan. revijo Psychological Bulletin, v katerem je orisal in z raziskavami podprl ključne koncepte gibanja, poudarek predvsem na zaznavanju

Kdo je bil mentor pomembnih gestalt psihologov?

Carl Stumpf - Stumpf supervised Husserl's habilitation thesis in Halle in 1887 (phenomenology).

Po čem je znan Wolfgang Köhler?

Po svojem delu na Tenerifih: opice in reševanje problemov. Ugotovil, da živali ne rešujejo problemov le po logiki poskusov in napak, temveč – če jim to omogočimo – tudi rešujejo probleme z vpogledom

Kaj je vpogled?

je spontano razumevanje odnosov, brez pogojevanja: „from a certain point on, the animal realizes what it is all about“. Pomembna je celotna situacija in odnosi med dražljaji, restrukturiranje zaznavnega polja.

Kaj so poleg fi fenomena pomembna dela gestalt psihologov?

• Principi zaznavne organizacije (npr. princip bližine, princip podobnosti)

• Prenos gestalt principov učenja na kreativno mišljenje ljudi (aha momenti, ne konkretno ponavljanje)

• Izomorfizem (the idea that perception and the underlying physiological representation are similar because of related Gestalt qualities)

Kdaj se je pojavila humanistična psihologija in kaj je poudarjala?

Humanistična usmeritev se je pojavila in bila najbolj aktualna nekje med leti 1950 in 1960; čas protivojnih gibanj in tudi hipijev → poudarjanje duhovnosti, odprtosti, tolerantnosti, ljubezni

Kaj so bili ključni problemi behaviorizma in psihoanalize?

Kaj so bili tri dejavniki, ki so vplivali na razvoj humanistične psihologije?

1. Močan vpliv romantičnih filozofov, kot je Rousseau
   ◦ Ljudje nismo stroji in tudi ne logična, racionalna bitja
   ◦ Če želimo razlagati človeško vedenje, je potrebno upoštevati posameznikova čustva
   ◦ Ljudje smo po naravi dobri; če imamo svobodo, postanemo srečni, izpopolnjeni in delamo to, kar je najboljše za nas in druge

2. Močan vpliv eksistencialistov, kot je Kierkegaard
   ◦ Pomen smisla v človeškem obstoju, subjektivnost resnice

3. Pomen fenomenologije kot metode preučevanja

Kdo je prvi prevzel nekatere od idej humanistične psihologije?

Neufreudovski analitiki (npr. Fromm, Adler). Podobno pa so pisali tudi Frankl in drugi.

Kaj so bili ključni aspekti na katere so se osredotočali humanistični psihologi?

Predvsem na „zdrave“ dele človeka – občutki sebstva, svobodna volja, ljubezen, kreativnost, smisel, samoaktualizacija

Po čem je znan Abraham Maslow?

◦ Premikanje k proučevanju karakteristik psihološko zdravih posameznikov
◦ Najbolj znan po proučevanju samoaktualizacije. Vsaka oseba ima notranjo težnjo k samoaktualizaciji. Gre za najvišjo potrebo v hierarhiji (predhodna zadovolj. nižjih potreb)
◦ V svojih delih poskušal identificirati značilnosti samoaktualiziranih oseb. Med drugim ugotovil, da te osebe objektivno zaznavajo realnost, so predane neki vrsti dela, so empatične, kreativne.

Kdo je bila Charlotte Bühler?

Ustanoviteljica Združenja humanističnih psihologov, ki je zapisala nekatere ključne principe gibanja h. psihologije.

Katerih je šest ključnih principov gibanja humanistične psihologije?

1. S proučevanjem živali lahko pridobimo le malo koristnih informacij.
2. Primarno vodilo človeškega vedenja je subjektivna realnost (ljudje situacije intepretiramo subjektivno)
3. Proučevanje posameznikov je bolj informativno kot proučevanje univerzalnih zakonov.
4. Trud je potrebno vložiti predvsem v odkrivanje tistih stvari, ki bi lahko razširile in obogatile človeško doživljanje.
5. Raziskovanje mora biti usmerjeno k informacijam, ki bodo pomagale rešiti resnične probleme.
6. Cilj psihologije mora biti formuliranje celovitih opisov tega, kaj pomeni biti človek.

Kaj je izjemno pomemben praktični element humanistične psihologije?

Razvoj psihoterapevtskih pristopov

Po čem je znan Carl Rogers?

1. Najbolj znan je po popularnem pristopu k psihoterapiji – h klientu usmerjena psihoterapija; odgovornost za izboljšanje na klientu, ki lahko zavestno in racionalno spremeni svoj pogled na svet; osebnost oblikuje predvsem sedanjost in to, kako sedanjost zaznavamo

2. Delno razširil tudi idejo o samoaktualizaciji; podobno kot Maslow poudarjal, da je samoaktualizacija glavna motivacijska sila osebnosti

3. Poudarjanje pomena odnosa med mamo in otrokom (v relaciji do razvoja sebstva; brezpogojno sprejemanje)

4. Samoaktualiziranim osebam pripisoval nekoliko drugačne lastnosti, prav tako bi bil jezen, ker termin uporabljamo (po njegovo) napačno → kontinuiran proces samoaktualiziranja

Kateri so psihoterapevtski pristopi, ki izvirajo iz humanistične psihologije?

• Različne oblike eksistencialnih psihoterapij (poudarek na iskanju smisla: primer Franklova logoterapija),

• Prepletanje z gestalt psihoterapijo

• Poznejši pristopi, ki sodijo k pozitivni psihologiji (potomec humanistične psihologije; glavni predstavnik Seligman, 1998)

• Psihosinteza

  • Holistični pristop, ki združuje psihološki razvoj in duhovno dimenzijo človeka.

  • Cilj je integracija osebnosti in povezava z višjimi potenciali.

  • Ustanovitelj: Roberto Assagioli.

• Transpersonalna psihoterapija

  • Poudarja duhovno izkušnjo, spremenjena stanja zavesti in povezavo s presežnim.

  • Vključuje elemente vzhodnih filozofij, meditacijo, regresije ipd.

  • Predstavniki: Stanislav Grof, Ken Wilber.

• Procesno usmerjena psihoterapija (Process-Oriented Psychology)

  • Razvita iz jungovske psihologije in fizike (kvantna teorija).

  • Poudarek na procesih, ki se odvijajo v posamezniku, tudi v telesnih simptomih, sanjah, gibanju itd.

  • Ustanovitelj: Arnold Mindell.

Utemelji trditev, da so šele spoznanja gestalt psihologije zares razkrila, na kak način ljudje zaznavamo elemente in rešujemo probleme

Gestalt psihologi so prvi pokazali, da zaznavanje ni pasivno zbiranje dražljajev, ampak aktivno strukturiranje izkušenj — npr. načelo figure in ozadja, načela organizacije (bližina, podobnost), kar je temelj sodobne kognitivne psihologije.

Utemelji trditev, da imajo raziskave zgodnjih behavioristov toliko pomanjkljivosti, da si z njimi ne moremo prav dosti pomagati

Zgodnji behavioristi so pogosto zanemarjali notranje procese, kot so mišljenje, čustva in motivacija, ter pretirano posploševali izsledke iz živalskih eksperimentov na ljudi — kar omejuje uporabnost njihovih ugotovitev v kompleksnih človeških kontekstih.

Utemelji trditev, da je humanistična usmeritev preprosto preveč optimistična glede človeške narave

Humanisti pogosto predpostavljajo, da ljudje naravno težimo k dobremu in samouresničitvi, a to ne upošteva destruktivnih impulzov, agresije ali družbenih vplivov, kar je npr. Freud ali sodobna psihopatologija bolj realistično vključila.

Kaj je spomin?

Spomin je kognitivna sposobnost, ki nam omogoča shranjevanje informacij in ponovno uporabo v prihodnosti.

Kako izgleda Atkinsonov in Shiffrinov model spomina?

Katere senzorične spomine ločimo?

• Ehoični: 3s

• Ikonični: 2s

Kaj so značilnosti senzoričnega skladiščenja?

• Velika kapaciteta

• Približno sekundo (Zelo na kratko (sekunda) zadrži informacije v nespremenjeni obliki, je posnetek vidnih, slušnih itd. informacij)

• Interferenca z drugimi informacijami (omogoča povezovanje čutnih vtisov v celoto)

Kaj so značilnosti kratkoročnega spomina?

• Omejena kapaciteta: obseg = 5 – 7 spominskih enot, je razvojna variabla, z določenimi strategijami se lahko poveča (npr. združevanje informacij)

• Trajanje = 15 – 40 sekund

• Zakaj pozabljamo: pomanjkanje ponavljanja, časovno bledenje, moteče nove informacije, premajhen obseg

• Informacija se zadržuje nekaj časa v nespremenjeni obliki in se nato izgubi (npr. zadržuje telefonsko številko do zapisa)

• Informacijo kodira (če je potrebna za daljši čas), da se s tem čim uspešneje shrani

Kaj je metoda členjenja (chunking)?

Metoda, ko informacijo razdelimo na manjše pomenljive enote in tako povečamo obseg kratkoročnega spomina.

Kako dobimo visoko zanesljivost testa?

• Poudarek na psihometrični ustreznosti pripomočkov

• Velik N (naključno vzorčenje, reprezentativnost vzorca) - Zanesljivost ni lastnost testa samega, ampak odvisna tudi od populacije in konteksta, zato je pomembno imeti dober, reprezentativen vzorec.

• Velikost učinka poleg p:
  • Poda kvalitativno mero jakosti pojava
  • Npr. korelacijski koeficient, Cohenov d, eta kvadrat, razmerje obetov (ang. odds ratio)
  Če test ni zanesljiv, bodo tudi velikosti učinka podcenjene ali zmedene, ker je več napake v merjenju.

Kaj so značilnosti dolgoročnega spomina?

• Shranjuje naše izkušnje, dogodke, informacije, veščine, pomene, besede

• Obseg in trajanje sta neomejena

• Informacije shranjujemo v obliki organiziranih pomenskih mrež, epizod, predstav

• Spanje (Sleep after learning stabilizes and integrates memories for long-term storage)

Kako deluje pozornost, ponavljanje, vkodiranje in priklic?

Kaj sta za spomin predlagala Baddeley in Hitch?

Da se koncept kratkoročnega spomina zamenja s konceptom delovnega spomina
▪ Shranjevanje + manipulacija informacij
▪ Več komponentni model delovnega spomina