Slovenska in evropska romantika

Zbirka kartic s ključnimi pojmi, definicijami in literarnimi analizami obdobja evropske in slovenske romantike s poudarkom na Prešernovih delih.

Evropska romantika

Obdobje v književnosti, ki je trajalo od leta $1800$ do leta $1830$, zaznamovano s poudarjanjem čustev in svobode.

Romantični junak

Oseba, ki je lepa, notranje bogata, polna čustev, ustvarjalna, razočarana nad stvarnostjo in v nenehnem sporu z družbo.

Svetobolje

Bolečina, ki nastane, ker posameznik svet doživlja kot bolečino oziroma kot nasprotje med idealom in stvarnostjo.

Odvečni človek

Posameznik, ki je nezadovoljen s seboj in z okolico, osamljen, odtujen, se zelo dolgočasi in je samemu sebi odveč (npr. Jevgenij Ognjenin).

Kranjska čebelica

Literarni zbornik, katerega začetek izhajanja leta $1830$ označuje začetek slovenske romantike, zadnji izid leta $1848$ pa njen konec.

Abecedna vojna

Spor v $19.$ stoletju med slovenskimi izobraženci o katero pisavo naj uporabljamo; Jernej Kopitar je zagovarjal metelčico, Prešeren in Čop pa sta bila proti.

Črkarska pravda

Drugo poimenovanje za abecedno vojno, spor o slovenski pisavi.

Janez Cigler, Sreča v nesreči

Avtor in naslov prve slovenske povesti.

Jevgenij Ognjenin

Glavna oseba istoimenskega romana v verzih, ki je plemič, mlad, bister, razgledan, premožen, a vsega naveličan.

Onjeginska kitica

Posebna kitica, značilna za Jevgenija Ognjenina, ki vsebuje $14$ verzov v jambski stopici.

Arhaizmi

Poimenovanje za stare besede, ki se pojavljajo v besedilih, kot je pesem Slovo od mladosti.

Anafora

Slogovno sredstvo, ki pomeni ponavljanje besed na začetku verzov.

Oksimoron

Besedna zveza, kjer sta skupaj postavljena dva pojma z nasprotnim pomenom.

Akrostih

Pesniška oblika, pri kateri začetne črke verzov tvorijo besedo; v Magistralu je to PRIMICOVI JULIJI.

Magistrale

Končni, $15.$ sonet v Sonetnem vencu, v katerem prevladuje poetološka tematika, prepletena z ljubezensko in domovinsko.

Homerska primera

Razširjena primera, ki se razvija čez več verzov, uporablja naravo za razlago človeškega dogajanja in spominja na primere iz Homerjevih epov.

Krst pri Savici

Prešernov ep, ki je sestavljen iz Uvoda (pisanega v tercinah) in Krsta (pisanega v stancah oziroma oktavah).

Črtomir

Glavni junak krsta pri Savici; v Uvodu je pogumen in odločen vojak, v Krstu pa romantično razdvojen med resnico in idealom.

Zdravljica

Prešernova napitnica in politična pesem, napisana leta $1844$, ki se zaradi svoje oblike uvršča med figurativne pesmi; njena $7.$ kitica je slovenska himna.

Jambski enajsterec

Metrična oblika (verz), ki se pogosto pojavlja v Prešernovih delih, kot sta Sonetni venec in Krst pri Savici.