Psihologija 1. test

Kaj je psihologija?

Psihologija je znanost, ki preučuje duševne procese, vedenje in osebnost.

Duševni procesi

So notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenem izidu.

Katere vrste duševnih procesov poznamo?

• spoznavne

• čustvene

• motivacijske

Spoznavni duševni procesi

So duševni procesi za:

• občutenje

• zaznavanje

• učenje

• mišljenje Z njimi odkrivamo/spoznavamo svet.

Čustveni duševni procesi

So duševni procesi, ki nam omogočajo čustveno interpretacijo sveta. čustva: sreča, ljubosumlje, ...

Motivacijski duševni procesi

So duševni procesi, ki nas vodijo do nečesa.

Vedenje

Vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo ali merimo.

Osebnost

Razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. Sestavljajo jo osebne lastnosti: temperament, značaj, telesne značilnosti, sposobnosti.

Znanost

Z zanstveno metodo pridobljena in sistematično urejena spoznanja, ki pojasnjujejo določene vrste pojavov.

5. stopenjsko zanstveno spoznanje

1. opazovanje

2. razvijanje teorije

3. postavljanje hipotez (trdilni stavek)

4. načrtovanje in izvedba raziskave

5. vrednotenje teorije

znanstveno spoznavanje

• utemeljeno z rezultati

• sistematično

• preverljivo

• objektivno

neznanstveno spoznanje

• površno

• nesistematično

• subjektivno

• nepreverljivo

Oblikovanje neznanstvenega spoznanja

Opiramo na posamezne izkušnje, konkretne primere, anekdote, splošno sprejeta sprejemanja, nekritično sprejemanje avtoritete, posploševanje ==> pomembno je KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Kje so bili začetki psihologije?

Antična Grčija

Kdaj je psihologija postala znanost? Zakaj?

Leta 1879, ko je Wilhelm Wundt v Leipzigu ustanovil 1. psihološki laboratorij. Prepričan je bil, da lahko duševne procese preučujemo podobno, kot pri naravoslovnih znanostih (EKSPERIMENT in OPAZOVANJE).

Katere vrste metod poznamo?

• neeksperimentalne (opazovanje)

• eksperimentalne (eksperiment)

Katere vrste raziskovalnih tehnik poznamo?

• vprašalnik

• intervju

• psihometrični test

• ocenjevalna lestvica

Eksperiment

Eksperimentator namerno spreminja pogoje, ker želi ugotoviti kako ti pogoji vplivanjo na pojav. Z njim ugotavljamo vzročne zveze in odnose med pojavi.

eksperimentator

vodja eksperimenta

preučevalci

ljudje, ki v njem sodelujejo

neodvisna spremenljivka

spremenljivka, ki jo eksperimentator sistematično in namerno spreminja

odvisna spremenljivka

spremenljivka, ki se spreminja v odvisnosti od neodvisne spremenljivke. Jo merimo

kontrolna skupina

ne uvajamo nič

eksperimantalna skupina

uvajamo neodvisno spremenljivko

Kje poteka eksperiment?

V naravnem ali laboratorijskem okolju.

opazovanje

Načrtno zapisujemo, opazujemo / snemamo neko vedenje.

Znanstveno opazovanje

Sistematično in natančno

Cilj in predmet opazovanja.

Načt opazovanja (kaj, kako, koliko opazovalcev, napake)

Vsa opazanja moramo objektivno registrirati, zapisati.

temeljni metodi opazovanja

• introspekcija

  • ekstraspekcija

introspekcija

samoopazovanje samoduševnih lastnih pojavov

-subjektivnost

-prenehanje pod vplivom opazovanja

+naposredno spoznanje duševnosti, kar je drugom nedostopno

+opazujemo tisto kar z ekstraspekcijo ni mogoče

ekstraspekcija

opazovanje lastnih pojavov, kar je vidno navzven

-prenehanje pod vplivom opazovanja

-posredno opazovanje psihičnih pojavov

-prisotnost opazovalcev = spremenjeno vedenje

+objektivnost

+preverljivost

+opazujemo tisto, kar ni mogoče z introspekcijo

intervju

tehnika zbiranja podatkov, v kateri smo v neposrednem stiku s spraševalci, vprašanja jim postavimo ustno

• strukturirani

• nestrukturirani

strukturirani intervju

vprašanja so enotna/standardizirana vedno enaka v isti obliki postavljena vsem osebam - za vse enaki pogoji

nestrukturirani intervju

določena le okvirna vprašanja/vsebine, niso enaka za vse osebe, spraševalec spreminja/dodaja glede na situacijo vrstni red ni pomemben