Pafi

Bolnik, ki je dva tedna nazaj prebolel angino, pride z naslednjimi simptomi: oligurija, utrujenost, povišana telesna temperatura, hipertenzija, edemi, hematurija in blaga proteinurija. Katere laboratorijske preiskave bi naročili? a. Koncentracijski test ledvic, b. Titer protiteles proti streptokoknemu lizinu O, c. Biopsija kostnega mozga, ker bi posumili na: d. pridobljeni diabetes insipidus. e. akutni postreptokokni glomerulonefritis. f. zmanjšano eritropoezo zaradi zmanjšanega izločanja eritropoetina v ledvicah.

b e

Kaj se zgodi pri obsežni obojestranski pljučnici? a. Zmanjšana je oksiformna kapaciteta krvi. b. Zmanjšana je vsebnost kisika v arterijski krvi. c. Glavni problem bolnika je hiperkapnija. d. Povečana je koncentracija karboksihemoglobina. e. Pomodrelosti ustne sluznice in jezika ne najdemo, če je oksiformna kapaciteta krvi znižana na polovico. f. Dihanje 100% kisika normalizira alveoloarterijski gradient za kisik. g. Pri normalni oksiformni kapaciteti je zmanjšana saturacija Hb.

b g

Pri globoki dermalni opeklini, ki zajema 40% telesa, je v kapilarah koncentracija proteinov a. zvečana. b. zmanjšana. Lokalno v plazmi pa je glede na intersticij koncentracija proteinov c. zvečana. d. zmanjšana. Opečenec ima verjetno e. hipervolemijo f. hipovolemijo in g. povečano viskoznost krvi. h. zmanjšano viskoznost krvi.

a d f g

Absolutna hiperproteinemija se pojavi zaradi a. zvišane koncentracije albuminov v plazmi. b. zvišane koncentracije globulinov v plazmi. c. hipovolemije. d. sekundarnega hiperaldosteronizma. Pri takem bolniku pričakujemo e. oster zobec gamaglobulinov. f. znižano koncentracijo paraproteinov. g. pospešeno hitrost sedimentacije eritrocitov. h. ascites.

b e g

Če izgubljamo vodo in sol, nadomeščamo pa samo vodo, nastane a. hipertonična dehidracija, b. hipotonična dehidracija, c. izotonična dehidracija, zato je v začetni fazi te dehidracije izločanje ADH d. zvečano, e. zmanjšano, kar pomeni, da se preko ledvic izloča f. več vode. g. manj vode.

b e f

Kaj velja za perniciozne anemije? a. Upočasnjena sinteza DNA in RNA. b. Upočasnjena sinteza DNA. c. Upočasnjena sinteza RNA. d. V periferni krvi je zvečan delež retikulocitov. e. Zdravimo jo s folatom. f. Zdravimo jo z dajanjem B12 do največ enega leta. g. Načeloma je v plazmi povišana koncentracija eritropoetina. h. Nastane zaradi atrofije sluznice tankega črevesja. i. Nevrološke motnje se lahko pojavijo pred znaki anemije.

b g i

Katera faktorja se v jetrih karboksilirata? a. Faktor XII. b. Faktor IX. c. Protein S. d. vWF.

b c

Katera bolečina ni ishemična? a. Akutni miokardni infarkt. b. Periferna arterijska bolezen. c. Hemoragična možganska kap.

c

Trigeminus nevralgija je a. topa, b. ostra v napadih, c. kljuvajoča, kar je posledica d. efapse. e. ektopičnega proženja AP v nevronu. f. draženja nociceptorskih končičev s pulzacijo arterije.

b d e

Kaj je funkcija proteina, ki nastane iz gena pRb? a. Hipofosforiliran. b. Hiperfosforiliran c. Zavre celično delitev. d. Spodbudi celično delitev. e. Zavre delitev jedra. f. Spodbudi delitev jedra.

a c e

. Limfedem pri raku je posledica a. kirurške odstranitve bezgavke. b. obstrukcije (z rakavimi celicami) limfnih žil. c. povečanega pretoka po arteriji. d. vazodilatacije pri kemoterapiji.

a b

Za migreno je značilna a. vidna avra, b. somatosenzorična avra, c. motorična avra, ki je po mehanizmu d. nevrogena motnja e. vazogena motnja zaradi f. spremenjene funkcije nevronov. g. spremenjene funkcije žil.

a d f

Pri kateri motnji sta podaljšana PT in PTČ, čas krvavitve pa je normalen? a. Velika doza vitamina K. b. Ciroza jeter in pomanjkanje XIII ali IX. c. Purpura simpleks. d. Pomanjkanje vitamina C. e. Aspirin.

b

Kaj povzroča motnje zavesti pri uremiji? a. Parathormon. b. Gvanidini. c. Sečnina.

a b

Kaj je značilno za amnezijo? a. Odziv samo na močan nebolečinski dražljaj. b. Odziv samo na bolečinski dražljaj.

b

Posledica zvišanega IKT je a. obstrukcija odtoka krvi iz vidnega živca. b. obstrukcija dotoka iz vidnega živca.Posledično se razvije c. edem papile. d. eksoftalmus. e. edem okrog oči.

a c

Kako zmanjšamo citotoksičen edem? a. Kraniotomija. b. Sedeč položaj. c. Osmotski diuretiki. d. Infuzija hipotonične raztopine. e. Glukokortikoidi.

a b c

Kakšno anemijo povzroči zastrupitev s svincem? a. Sideroblastna anemija zaradi pomanjkanja učinkov piridoksamina. b. Sideroblastna anemija zaradi zmanjšane sinteze neki porfinogena. c. Sideropenična anemija. d. Megaloblastna anemija.

b

Kakšen je akutni vpliv etanola na možgane? a. Spodbujanje GABA, spodbujanje glutamata. b. Spodbujanje GABA, inhibicija glutamata.

b

Kaj se zgodi v fazi obnove tubulov pri akutni odpovedi ledvic? a. Poliurija b. Oligurija. Glomerulna filtracija na ledvico je pri normalnem vnosu vode in Na c. zmanjšana. d. normalna. e. povečana.

a c

Zakaj akutna odpoved ledvic pri opeklinah? a. Zaradi hipovolemije in hemokoncentracije pride do predledvicne oblike odpovedi. b. Zaradi dehidracije nastane ledvična oblika odpovedi. c. Zaradi kislega urina se zmanjša agregacija Hb v tubulih. d. Se ne more razviti.

a

Zakaj nastane toplota na mestu vnetja? a. Venodilatacija. b. Aktivacija termoregulacijskega centra. c. Aktivna hiperemija zaradi arteriolokonstrikcije. d. Aktivna hiperemija zaradi učinkov histamina, ki se takoj sprosti iz mastocitov. e. Povečan metabolizem na mestu vnetja.

d

Kaj velja za SVES v atrijih? a. Se pojavlja le pri zdravih. b. Je posledica pozne naknadne depolarizacije v ventriklih. c. Na EKG ne opazimo P-vala kontrakcije atrijev, ker ni iz SA vozla . d. Pulz je na radialni arteriji v naslednjem utripu šibkejši. e. Povečan je utripni volumen.

d

Kaj ugotavljamo s testi pri alkoholizmu? a. Zmanjšan MCV. b. Zmanjšana je GT, AST je povišana. c. Povečana sta oba, ampak je bolj povečan ALT kot AST. d. Zmanjšana je gama GT. e. Zmanjšana je glikozilacija transferina. f. Povečana je GT.

e f

Kaj je primer prenesene bolečine? a. Porod, apendicitis, AMI. b. Nevralgija, išias, fantomska bolečina.

a

Zakaj pri AF nastane možganska ishemična kap? a. Embolija nastane zaradi staze krvi v delih atrija, ki se zaradi fibrilacije slabše krčijo. b. Zaradi hipotenzije in hipoperfuzije možganov.

a

Najpogostejša elektrolitska motnja pri hospitaliziranih je a. hipovolemična hipernatriemija b. normovolemična hiponatriemija zaradi c. nesposobnosti reabsorbcije Na. d. premajhnega vnosa Na. e. neprimerno povišane sekrecije ADH.

b e

Desno-levi šant je a. hipoksična hipoksija. b. anemična hipoksija. c. stagnacijska hipoksija. Kisik terapija je d. dobra izbira. e. slaba izbira.

a e

Pri periferni cianozi je parcialni tlak kisika v aorti a. večji. b. manjši. c. nespremenjen. Možni vzroki so d. anemije. e. kronična srčna bolezen. f. tromb v veni femoralis.

b e

Kaj je značilno za dekompresijsko bolezen? a. Motnje vida. b. Glavobol ob spuščanju v globino. c. Bolečine v sklepih zaradi mehurčkov. d. Povečanje mišične moči. e. Evforija.

a c

Hiperbarično oksigenacijo uporabljamo pri a. vseh operacijah srca. b. plinski gangreni. c. zastrupitvi s HCN. d. zastrupitvi s CO.

b d

Do anemične hipoksije lahko zaradi a. hemolize. b. kronične odpovedi srca. c. zastrupitve z ogljikovim monoksidom. d. paralize dihalnih mišic. e. akutnega poslabšanja bronhialne astme.

a c

Pri stagnacijski hipoksiji, ki je posledica insuficience srca, opazimo a. povečano a-v diferenco nasičenosti z O2. b. zmanjšano a-v diferenco nasičenosti z O2. c. nespremenjeno a-v diferenco nasičenosti z O2. Parcialni tlak CO2 v venski krvi je pri tem d. povečan. e. zmanjšan. f. nespremenjen.

a f

Pri hipoventilaciji opazimo a. pomodrelost ustnic, obraza. b. pomodrelost perifernih delov telesa. To je c. centralna cianoza, d. periferna cianoza, ki je posledica e. povišane konc. deoksiHb v venski krvi, ker se kisik hitreje oddaja v tkiva. f. posledica pomanjkanja kisika v krvi.

a c e

Pri megaloblastni anemiji je MCV eritrocitov a. zmanjšan, b. povečan, c. normalen,koncentracija Hb v krvi pa je d. zmanjšana. e. povečana. f. normalna.

b d

Kdaj ne govorimo o hemolitični anemiji? a. Pomanjkanje δ-aminolevulinske kisline. b. Prirojene napake v citoskeletu eritrocita. c. Pomanjkanje piruvat-kinaze. d. Tvorba imunskih protiteles proti eritrocitom.

a

Megaloblastne anemije se razvijejo pri pomanjkanju a. folatov, b. vitamina B12, c. obojega, izraz megaloblastne pa predvsem odraža stanje d. v krvi. e. v kostnem mozgu.

c e

Pri kronični anemiji se v eritrocitu a. poveča b. zmanjša koncentracija 2,3-bifosfoglicerata, disociacijska krivulja oksihemoglobina pa se pomakne v c. levo. d. desno. V takšnih razmerah lahko eritrociti pri enako nizkem pO2 oddajo v tkivo e. več kisika. f. manj kisika.

a d e

Pri perniciozni anemiji je a. zvečan b. zmanjšan povprečni volumen eritrocita in je posledica motnje v sintezi c. hema. d. porfobilinogena. e. DNA.

a e

Perniciozna anemija je a. mikrocitna b. normocitna c. makrocitna d. hipokromna e. normokromna f. hiperkromna in nastane zaradi g. pomanjkanja vitamina B12. h. folatov. i. feritina.

c e g

Kaj velja za megaloblastno anemijo? a. Nastane zaradi pomanjkanja folatov. b. Transferin je manj nasičen z železom. c. Celice v kostnem mozgu se delijo bolj živahno. d. Zmanjšana je oksiformna kapaciteta krvi. e. Volumen eritrocitov je zmanjša.

a c d

Perniciozna anemija je največkrat posledica a. zmanjšane absorpcije vitamina B12. b. malabsorpcije vitamina K. c. pomanjkanja železa. d. pomanjkanja beljakovin. e. zmanjšane količine vitamina B12 v hrani. f. napake v sintezi globulinov.

a

Delni tlak O2 v arterijski krvi je lahko znižan pri a. pljučnici. b. pljučnem edemu. c. akutni krvavitvi zaradi delovanja kompenzatornih mehanizmov. d. kroničnem bronhitisu.

a b d

Pri vzponu na veliko nadmorsko višino je prvotna motnja a. hipoksija, b. hiperkapnija, c. hipokapnija, ki je posledica d. hipoventilacije. e. hiperventilacije. f. znižanega pO2 v zraku. g. znižanega odstotka O2 v zraku.

a f

Odcepitev arahidonske kisline od fosfolipidov katalizira a. fosfolipaza A2, b. aktiviran Hagemannov faktor, iz nje pa nastajajo c. plazmin. d. levkotrieni. e. prostaglandini.

a d e

Pri hemolitični anemiji je izločanje bilirubina z urinom a. povečano, b. zmanjšano, ker se c. konjugiran bilirubin izloča z urinom. d. konjugiran bilirubin ne izloča z urinom. e. nekonjugiran bilirubin izloča z urinom. f. nekonjugiran bilirubin ne izloča z urinom.

b f

Anemija zaradi pomanjkanja folata v telesu je a. normokromna. b. hipokromna. c. hiperkromna. d. mikrocitna. normocitna. e. makrocitna brez megaloblastov v kostnem mozgu. f. g. makrocitna in z megaloblasti v kostnem mozgu.

a g

Pri pomanjkanju železa v organizmu lahko ugotovimo a. pomanjkanje folijske kisline. b. skrite krvavitve, npr. v črevo. c. zmanjšan povprečni volumen eritrocitov. d. zmanjšano količino hemoglobina v eritrocitih. e. hemolizo.

b c d

Zmanjšanje parcialnega tlaka kisika v arterijski krvi lahko opazimo pri a. akutnem poslabšanju astme. b. pljučnem edemu. c. hiperventilaciji. d. depresiji dihalnega centra pri zastrupitvi z anestetiki. e. zadebelitvi alveolarne stene.

a b d e

Znižan parcialni tlak kisika v arterijski krvi se lahko pojavi zaradi a. alveolne hipoventilacije. b. povečanega nesorazmerja med ventilacijo in perfuzijo. c. povečane difuzijske kapacitete (alveolne) membrane. d. desno-levega spoja (šanta). e. anemije

a b c

Pri jemanju antagonistov vitamina A je serumski albumin a. povečan, b. zmanjšan, c. normalen, PTČ je d. skrajšan. e. podaljšan. f. normalen.

c e

Kaj velja za zastrupitev s CO? a. V arterijski krvi je povišan deoksihemoglobin. b. V arterijski krvi je znižan oksihemoglobin. c. Povišan je karboksihemoglobin v arterijski krvi. d. Normalen pO2 v plinski analizi. e. S pulznim oksimetrom lahko izmerimo to motnjo. f. Znižana oksiformna kapaciteta krvi. g. Je anemična hipoksija zaradi znižane koncentracije hemoglobina.

b c d f

Kaj velja za vse dehidracije? a. Volumen zunajceličnega prostora se zmanjša. b. Bilanca vode je med nastajanjem dehidracije negativna. c. Bilanca soli je v začetni fazi negativna, če ne nadomeščamo soli.

b

pH plazme je 7,37. Iz tega lahko sklepamo, da a. ima cianozo. b. ima normalen pH. c. ni motnje acidobaznega ravnotežja. Če naredimo dodatne analize in ugotovimo zmanjšan pCO2, zmanjšano koncentracijo HCO3- ionov, normalno anionsko vrzel in koncentracijo albuminov, lahko iz tega sklepamo, da je prisotna 11 d. kompenzirana respiratorna alkaloza. e. kompenzirana metabolna alkaloza. f. metabolna acidoza kompenzirana z hiperventilacijo. g. metabolna acidoza kompenzirana z hipoventilacijo. h. zastrupitev z etanolom ali etilen-glikolom. i. laktoacidoza.

b f

Pri osebku z 1-urno zmanjšano alveolno ventilacijo z normalno delujočimi ledvicami pride do a. respiratorne acidoze. b. respiratorne alkaloze. V plazmi je c. povečan pCO2. d. povečan HCO3-. e. zmanjšan pH. f. pH nespremenjen zaradi kompenzacije ledvic z izločanjem H+ ionov. g. pomemben pribitek baz. h. pomembno zmanjšanje baz.

a c e

Kam gre voda, če imamo hipotonično dehidracijo? a. Iz celice ven. b. V celico.

b

Lipidna peroksidacija je a. huda b. zanemarljiva motnja, ki jo sproža c. superoksidni anion. d. hidroksilni radikal. Posledica je e. večja odpornost membran. f. nastajanje malonil-aldehida.

a d f

Bolnik je 3 dni imel drisko, nadomeščal jo je samo z vodo. Je v stanju a. hipotonične b. hipertonične c. izotonične dehidracije, volumen eritrocitov ima d. povečan, e. zmanjšan, f. nespremenjen, osmolarnost urina pa ima g. večjo od 1000 mosm/l. h. manjšo od 1000 mosm/l. i. enako 1000 mosm/l.

a d h

Interlevkin-1 pri hudi poškodbi izločajo a. le makrofagi, b. pretežno makrofagi, c. hepatociti, vpliva pa na d. mišice. e. hepatocite. f. živčni sistem. g. izločanje CRF iz hipotalamusa.

b d e f g

Beljakovine akutne faze nastajajo v a. mišicah b. makrofagih c. plazmi d. jetrih in imajo e. le protivnetne učinke. f. pro- in protivnetne učinke. g. le provnetne učinke.

d f

Koristni prosti radikali so a. NO, b. TNF, c. hidroksilni radikal, škodljivi prosti radikali so d. NO. e. vodikov peroksid. f. atmosferski kisik. g. hidroksilni radikal.

a g

Zastrupitev z botulinum toksinom paralizira, tako da a. prepreči nastanek EPSP. b. prepreči potovanje AP po alfa-motonevronu. c. prepreči nastanek AP, ker blokira napetostne Na+ kanalčke. d. prepreči nastanek AP, ker blokira napetostne K+ kanalčke. e. prepreči širjenje dražljaja po tubulnem sistemu skeletne mišice. f. razgradi skeletna mišična vlakna.

a

Pri avtoimuni bolezni miasteniji gravis so protitelesa uperjena proti a. nikotinskim receptorjem za acetilholin. b. muskarinskim receptorjem za acetilholin. c. acetilholinesterazi. Bolezen se zdravi z d. inhibitorji acetilholinesteraze. e. glukokortikoidi.

a d e

Pri 60-procentni globoki dermalni opeklini nastanejo generalizirani sistemski edemi zaradi a. razsoja vnetnih mediatorjev po krvi. b. inhibicije imunskega odziva. c. širjenja opekline. Vidimo jih pri d. nezdravljenih pacientih. e. bolnikih, ki so jim infundirali fiziološko raztopino. f. bolnikih, ki so jim kirurško odstranili kožo.

a e

Pri 50-procentni globoki dermalni opeklini lahko pred zdravniško oskrbo pri bolniku opazimo a. poliurijo. b. oligourijo. c. hipovolemijo. d. hemodilucijo. e. hemokoncentracijo. f. bradikardijo. g. tahikardijo.

b c e g

Pretirano uživanje soli brez prisotne okvare ledvic privede do a. hipernatriemije, b. volumske preobremenitve, c. hiperosmolarnosti, zato se sprošča d. ADH, e. aldosteron, f. endogeni zaviralec Na+/K+ ATP-aze, kar sproži primarno hipertenzijo prek sprememb v g. ledvicah. h. arteriolah. i. skorji nadledvične žleze.

b f h

Kaj je povezano s poškodbo DNA? a. p53. b. Rb. c. Citokrom c. Kaj se zgodi s celičnim ciklom pri poškodbi DNA? d. Normalen. e. Zaustavljen.

a e

Kaj ima večjo vlogo pri globoki venski trombozi? a. Koagulacija. b. Zlepljanje trombocitov. Zdravilo izbora za zdravljenje globoke venske tromboze je c. aspirin. d. varfarin. e. citrat.

a d

Na prag za toleranco bolečine ne vpliva a. nekatera zdravila. b. delovanje descendentnega inhibitornega sistema. c. sočasni nenociceptivni priliv. d. debelina nociceptivnih vlaken.

d

TENS deluje predvsem na principu a. modulacije inhibitornih nevronov. b. modulacije čustvenega odziva. c. električne inaktivacije sekundarnih nevronov.

a

Projicirana bolečina je a. občutenje ob gledanju nekoga, ki ga boli. b. inervacijsko področje živca, ki je okvarjen.

b

Nevralgija je a. nevropatska bolečina b. nociceptivna bolečina c. psihogena bolečina in deluje po mehanizmu d. projicirane bolečine. e. prenesene bolečine. f. lokalne bolečine.

a d

Pri poskusu na vaji (modrasov strup) smo opazovali a. lokalno vnetje zaradi različnih koncentracij strupa. b. sistemsko vnetje zaradi različnih koncentracij strupa. c. individualne razlike med poskusnimi živalmi. Do katere pride zaradi d. večje napolnjenosti kapilar. e. dilatacije prekapilarnih sfinktrov. f. hitrejšega pretoka krvi.

a c d e

Fragmenti komplementa nastanejo z a. lipolizo. b. proteolizo. Njegove naloge so c. kemotaksa. d. fagocitoza. e. liza celic.

b c d e

Fagocitoza je olajšana z/s a. opsonini, b. kemokini, c. citokini, ki so/je d. snov P. e. IL-1, IL-6, TNF. f. C3b.

a f

Pri aksonskem refleksu sodelujejo a. nevropeptidi, b. fibrinopeptidi, ki se sproščajo iz c. avtonomnih d. senzoričnih e. motoričnih vlaken in f. pospešujejo g. zavirajo vnetje.

a d f

V vnetišču se πef a. poveča, b. zmanjša, c. ne spremeni, neto filtracija d. pade. e. naraste. f. ne spremeni.

b e

Kaj ne velja za glukokortikoide? a. Delujejo protivnetno. b. Delujejo imunosupresivno. c. Prejemamo jih po transplantacijah. d. Njihovo sintezo inducira aneksin-1. e. Zavirajo osteoporozo. f. Zavirajo rast veziva. g. Zavirajo širjenje okužbe.

e g

Kaj velja za provnetne citokine? a. Zavirajo eritropoezo. b. Zavirajo HHS-os. c. Zavirajo izločanje kortizola. d. Povzročajo kaheksijo. e. Povzročajo proteolizo.

a d e

Superoksidni anion a. ne more nastati. b. lahko nastane v dihalni verigi. Pospešeno nastaja c. pri vnetju. d. v reakcijah z vitaminom E. e. pri oksidativnem izbruhu nevtrofilcev.

b c d

Pomanjkanje ceruloplazmina povzroči nastanek a. vodikovega peroksida. b. superoksidnega aniona. c. hidroksilnega prostega radikala. Le-ta nastane zaradi d. kopičenja železa. e. kopičenja bakra. Procesi, kjer nastaja, pa so f. reakcije katalaze. g. Fentonove reakcije.

c d f

Takoj po obilni akutni krvavitvi se pojavi a. izotonična b. hipotonična c. hipertonična Dehidracija. V takih pogojih je volumen eritrocitov d. nespremenjen. e. povečan. f. zmanjšan.

a d

Potapljanje na dah. Hiperventilacija povzroči a. povečanje zaloge kisika. b. respiratorno alkalozo.

b

Livar se obilno poti in ne nadomešča vode in soli. Nastane a. hipertonična dehidracija. b. hipotonična dehidracija. c. izotonična dehidracija. Volumen krvi se pri tem d. ne spremeni. e. malo zmanjša. f. veliko zmanjša.

a e

Ishemična bolečina v mišici je posledica a. direktnega učinka hipoksije na mišico. b. kopičenja presnovkov anaerobnega metabolizma.

b

Pri teoriji vrat nociceptivni priliv neposredno modulirajo a. alfa motonevroni. b. descendentni inhibicijski sistem. c. nenociceptivni priliv k istim sekundarnim nevronom.

b c

Prenesena bolečina je občutenje bolečine visceralnega izvora na določenem predelu površine telesa, ki je oživčeno z istim hrbtenjačnim segmentom kot prizadet visceralni organ. Nastane zaradi a. aksonskega refleksa. b. konvergence vlaken iz organov in površine telesa k istemu sekundarnemu nevronu. c. izkušnje, da je največ dražljajev tekom življenja s površine telesa.

b

Kaj velja za hiperalgezijo? a. Sproži jo nebolečinski dražljaj. b. Je pretirana bolečina ob bolečinskem dražljaju. Za primarno je značilno c. zvišan d. znižan e. nespremenjen prag za zaznavo, sekundarna pa nastane zaradi f. senzitizacije centralnih nevronov. g. senzitizacije primarnih nevronov.

b d f

Kaj velja za descendentni inhibitorni sistem? a. Višji centri, ki modulirajo nociceptivni priliv. b. Poti potekajo deloma iz periakveduktalne in periventrikularne sivine. c. Na nevronih te poti so tudi opiatni receptorji. d. Gre za noradrenergični in serotoninergični prenos. e. Vse našteto.

e

Akutno močno bolečino a. moramo b. ne smemo zdraviti, ker c. lahko pride do odvisnosti od zdravil. d. preprečimo fiziološko opozorilno in zaščitno vlogo bolečine. e. preprečimo nastanek nevropatskih sprememb živčevja in kronične bolečine.

a e

Alodinija je a. izzvana zaznava bolečine, b. spontana zaznava bolečine, pri kateri c. bolečinske dražljaje zaznamo kot bolj boleče. d. bolečinske dražljaje zaznamo kot manj boleče. e. nebolečinske dražljaje zaznamo kot boleče.

a e

Primarni glavobol je posledica a. raztega stene sinusa. b. propada piramidnih celic. c. povečanega pritiska na bazi. d. dilatacije žil na bazi možganov.

a d

Pri kroničnem bruhanju za vsak izgubljen H+ pridobimo v ECT a. Cl-, b. HCO3-, zato nastane c. respiratorna alkaloza. d. metabolna acidoza. e. metabolna alkaloza. Motnja se kompenzira s f. hipoventilacijo. g. hiperventilacijo.

b e f

Pri osmotski diurezi pride do hipotonične dehidracije zaradi a. povečanega izločanja Cl- z blatom. b. zmanjšane reabsorbcije žolčnih kislin. c. povečane motilitete črevesja.

a b

Bolečino lahko sprožijo a. kalijevi ioni. b. enkefalini. c. ADP. d. bradikinin. e. endorfin. f. NaHCO3.

a c d

Opeklinski šok a. je hipovolemični šok. b. se razvije pri globoki dermalni opeklini, ki zajame vsaj 25% telesne površine. c. povzroči hiperosmolarno plazmo.

a b c

Kaj velja za povrhnjo dermalno opeklino? a. Generalizirani edemi se ne razvijejo. b. Možna je regeneracija prizadetega predela. c. Primarna hiperalgezija.

a b c

Pri zdravljenju obsežne dermalne opekline-se pojavijo generalizirani edemi zaradi a. Hipovolemije. b. povečanja onkotskega tlaka v kapilarah po vsem telesu. c. povečane prepustnosti kapilar po vsem telesu. Ta sprememba vodi do: d. povečane razlike med onkotskim tlakom plazme in intersticijske tekočine. e. zmanjšane razlike med onkotskim tlakom plazme in intersticijske tekočine. f. povečane razlike med hidrostatskim tlakom v kapilarah in intersticiju.

c e