Zdravstvena nega in klinični pojmi

Flashkartice za ponavljanje ključnih strokovnih pojmov, kliničnih znakov in negovalnih postopkov iz predloženega učnega gradiva.

Melena

Odvajanje mazavega, črnega blata, ki nastane zaradi bakterijske razgradnje krvi in je večinoma posledica krvavitve iz zgornjega dela prebavne cevi.

Simptomi bolezni dihal

Klinični znaki, ki vključujejo kašelj, dušenje, bolečino v prsnem košu, piske in poke, izmeček iz spodnjih dihal (sputum) ter izcedek iz nosu.

Sputum

Izmeček iz spodnjih dihal.

A-V fistula

Podkožna zveza med arterijsko in vensko žilo (povezava konca vene s stranjo arterije na roki ali nogi), ki predstavlja zlat standard žilnega pristopa za hemodializo.

Opozorilni znaki pri A-V fistuli

Krvavitev na mestu vboda, tromboza oziroma prenehanje delovanja fistule, poškodba fistule, bolečina, hematom in infekcija.

Pulzna oksimetrija

Metoda merjenja nasičenosti arterijske krvi s kisikom ($\text{SpO}_2$) in srčnega utripa, pri čemer je normalna nasičenost pri zdravem človeku $95\,\%$ in več.

Uporaba inhalatornega pršilnika

Postopek, pri katerem pacient do konca izdihne, objame ustnik z usti, sproži pršilnik, počasi in globoko vdihne do maksimalnega vdiha, zadrži vdih $10\,\text{sekund}$, izdihne ter počaka približno $30\,\text{sekund}$ pred ponovitvijo. Po uporabi splakne usta in umije obraz.

Uporaba aerochamberja

Postopek, pri katerem se najprej preveri prisotnost tujkov v komori, vstavitev razpršilca v odprtino ter tesno držanje maske na obrazu pacienta med vdihovanjem zdravila vsaj $5\,\text{vdihov}$.

Znaki hipoksemije / hipoksije

Spremembe krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, tahipneja oziroma dispneja, zaspanost, zmedenost, tesnoba, nemir, glavobol, siljenje na bruhanje ter cianoza kože in sluznic, ki se pojavi razmeroma pozno.

Hiperglikemija

Previsoka koncentracija glukoze v krvi (pri diabetični ketoacidozi je koncentracija sladkorja v serumu $>14\,\text{mmol/l}$), ki se kaže z glukozurijo, poliurijo, stalno žejo, suhimi usti, izgubo telesne teže ob povečanem apetitu, utrujenostjo ter ponavljajočimi se vnetji spolovil/sečil.

Hipoglikemija

Znižana koncentracija glukoze v krvi pod $3{,}5\,\text{mmol/l}$ (najpogosteje med $2{,}2\text{ in }2{,}8\,\text{mmol/l}$), ki povzroča znojenje, palpitacije/tahikardijo, tremor prstov, bledico, lakoto, kognitivne motnje, občutek nemoči, glavobol, parestezije okrog ust, generalizirane krče in motnje zavesti.

Nega nog pri pacientu s sladkorno boleznijo

Vsakodnevno umivanje s tekočo toplo vodo in blagim tekočim milom (ob preverjanju temperature vode), temeljito sušenje z mehko brisačo (tudi med prsti), mazanje z vlažilno kremo (brez uporabe pudrov) ter vsakodnevni pregled stopal z vseh strani.

Nega nohtov pri pacientu s sladkorno boleznijo

Ravno striženje nohtov s škarjami z zaobljeno konico, piljenje stranskih robov, izvajanje kopeli le, če ni prisotnih ran, ter uporaba individualnega pribora.

Nega trde kože pri pacientu s sladkorno boleznijo

Odstranjevanje trde kože izključno s pomočjo pil, brez uporabe kovinskih strgal in brez sredstev za mehčanje trde kože ali otiščancev.

Ukrepi pred aplikacijo inzulina

Preverjanje identitete pacienta, preverjanje predpisa (vrsta in odmerek), preverjanje, da inzulin še ni bil apliciran, merjenje in beleženje krvnega sladkorja, preverjanje roka uporabe in shranjevanja ter izbira in pregled mesta aplikacije.

Ukrepi med aplikacijo inzulina

Subkutana aplikacija z ustrezno tehniko in novo iglo, rotiranje mest aplikacije (izogibanje mestom z lipohipertrofijo, vnetjem, edemom ali poškodovano kožo) ter upoštevanje časa aplikacije glede na obrok.

Ukrepi po aplikaciji inzulina

Spremljanje krvnega sladkorja, opazovanje znakov hipoglikemije, zagotavljanje zaužitja predvidenega obroka ter spremljanje mesta aplikacije glede bolečine, rdečine ali otekanja.

Sopor

Motnja zavesti z močno zmanjšano budnostjo, pri kateri je mogoče pacienta prebuditi oziroma doseči odziv samo z močnimi, ponavljajočimi se dražljaji.

Zdravstveno-vzgojno delo po možganski kapi

Načrtovanje zdravstvene vzgoje na petih ključnih področjih: gibljivost in samostojnost, komunikacija, požiranje in prehrana, preprečevanje zapletov ter preprečevanje ponovne možganske kapi.

Akutna transfuzijska reakcija

Zgodnji znaki zavrnitve transfuzije, ki vključujejo vročino, mrzlico, srbenje/izpuščaj, nemir, tahikardijo, dispnejo, bolečino (v prsnem košu, hrbtu, ledvenem predelu ali na mestu infuzije), hipotenzijo, hemoglobinurijo in nepojasnjeno krvavitev.

Ukrepanje ob sumu na transfuzijsko reakcijo

Takojšnja ustavitev transfuzije, preverjanje identitete pacienta in krvnih pripravkov, obveščanje odgovornega zdravnika ali krvne banke ter ohranitev venskega pristopa z $0{,}9\,\%$ NaCl po protokolu.