Uvod v psi

Pojmi, konstrukti

pojmovne kategorije, pojmi (npr. velik-majhen)

prototip

kognitivne sheme o idealnem primerku nekega razreda ali kategorije

sheme

organizirane predstave in pojmovanja o raznih predmetih, pojavih, osebah in dogodkih

skripti

organizirane informacije o situacijah in dejavnostih

okvirji

organizirane informacije o standardnih okoljih

Psihične težave po kog. psi.

posledica neustreznih miselnih tolmačenj, stališč, prepričanj

Psihične težave po psiho. psi.

izvirajo iz traum & nezavednega

Psihične težave po beh. psi.

nezaželjen izid pogojevanja (mali albert)

klasično pog.

pavlov

instrumentalno

Thorendike, skinner

modelno

bandura

obrambni mehanizmi

potlačitev, zanikanje, projekcija, introjekcija, premestitev, racionalizacija, sprevračanje

konstruktiven odziv če…

specifične, internalne, individualne

manj konstruktiven odziv če…

globalne, eksternalne, univerzalne

prva biološka teorija osebnosti

hipokratova tipologija temperamentov

značilnosti instinktivnega obnšanja

vrojenost, izzvanost usmerjenost, vrstna specifičnost, nespremenljivost, hierarhična organiziranost

vrojenost

instinktivna dejavnost se pojavi brez predhodnega učenja, na podlagi vrojenih mehanizmov

izzvanost

sprožijo jo specifični dražljaji

usmerjenost

usmerjena je k določeni aktivnosti oz. objektom

vrstna specifičnost

značilna je za vse pripadnike določene vrste

nespremenljivost

poteka v relativno nespremenjenem sosledju

hierarhična organiziranost

vsebuje integracijo in koordinacijo mnogih specifičnih refleksnih delovanj

kriteriji znanstvenosti

utemeljenost, objektivnost, sistematičnost, nadzorovanost, splošnost, preciznost, odprtost, izčrpnost

utemeljenost

utemeljena z logičnimi pojasnili in dokazi. utemeljitve morajo biti kar najbolj preproste in imeti največji obseg

objektivnost (področja)

odražati morajo značilnosti predmetov spoznavanja in ne subjektivnih značilnosti oseb, ki spoznavajo. dosežemo jo z intersubjektivno validacijo, preverjanjem izjav več oseb o skupnem objektu.

sistematičnost

pridobljena morajo biti na metodičen, načrten način, morajo biti ponovljena in verificirana

nadzorovanost

spoznanja morajo biti pridobljena v znanih in kontroliranih pogojih

splošnost

usmerjena morajo biti k splošnem: k pravilom in zakonitostim

preciznost

spoznanja morajo biti natančna, poleg kakovosti raziskovanih pojavov morajo odražati tudi njihovo kvantiteto

odprtost

znanstvena spoznanja so v načelu zmotljiva, vedno jih je mogoče spremeniti, izboljšati, razveljaviti

izčrpnost

naj se nanašajo na celoto pojavov, ki jih preučujemo

hipoteze

so še nepreverjene vzročne domneve

modeli

so delno, ne pa v celoti preverjene razlage

teorije

so v celoti preverjeni sistemi razlag

znanstveno spoznavanje (v smislu razmirja)

je posebno razmerje med subjektom in predmetom spoznavanja

znanstveno spoznavanje

je strukturiran proces, ki poteka v logičnih zaporednih stopnjah

faze v procesu funkcionalnega raziskovanja

problem, hipoteza, preverjanje, integracija v teorijo

delitev metod v znanosti

metode raziskovanja, razlaganja in uporabe

raziskovalne metode

skušamo ugotoviti nova dejstva, priti do novi spoznanj, tako da prevrjamo raziskovalne hipoteze

metode razlaganja

namenjene pojmovnemu razčiščevaju, omogočajo nam opredeljevanje in razvrščanje pojmov, z njimi dokazujemo, posplošujemo, pojasnjujemo

z uporabnimi metodami skušamo

koristno uporabiti pridobljena spoznanja

metode raziskovanja

opazovanje, spraševanje, introspekcija in ekstraspekcija

opazovanje

načrtno zaznavanje pojavov in vsebin, ki jih doživljamo/ usmerjamo svojo pozornost k vsebinam in dogajanjem v našem izkustvu

ekstraspekcija (dobeseden pomen)

zrenje navzven

introspekcija (dobeseden pomen)

samoopazovanje/ zrenje navznoter

prvi psihološki laboratorij

wundt 1879

psihološko testiranje

gre za ocenjevanje in merjenje različnih psihičnih in osebnostnih pojavov

psihološka diagnostika

pomeni ugotavljanje ali določanje nekega psihičnega/osebnostnega/vedenjeskega pojava

funkcionalno raziskovanje

ugotavljanje zvez in odnosov med pojavi

tehnike in instrumenti

so specifični postopki, s katerimi pridobivamo potrebne informacije v okviru določene metode

primeri instrumentov (pri raziskovanju osebnosti)

projekcijske tehnike, testi, vprašalniki, lesvice

postopki metod razlaganja

klasifikacije, definicije, posploševanja, pojasnjevanja in dokazovanja

klasifikacija

pomeni uvrščanje predmetov ali pojmov v skupine ali razrede

pojasnjevanje

pomeni, da nek pojav razložimo z znano zakonitostjo

uporabne metode

informiranje, načrtovanje, poučevanje, trening, vodenje, usmerjanje, vplivanje, svetovanje, psihoterapija

področje ocenjevanja

vprašalniki osebnosti, testi sposobnosti, testi znanja, lestvice stališč, prepričanj, motivov, vrednot

narava podatkov

kvalitativne in kvantitativne metode

obseg podatkov

metode širokega spektra, metode ozkega spektra

način diagnosticiranja

individualne, skupinske metode

narava nalog

težavnost naloge, vedenjska vprašanja

način komunikacije

ustne, pisne, telefonske, poštne, računalniške tehnike

narava gradiva

strukturirano, nestrukturirano

kvalitativne metode (najpomembnejše skupine)

metode opazovanja, spraševanja, beleženja in prepisovanja (kasneje metode analize gradiva)

metode analize gradiva

semiotične in hermenevtične

oblike opazovanja

klinično opazovanje, študija primera, eksperimentalno opazovanje, fenomenološko opazovanje…

klinično opazovanje

opazovanje je usmerjeno na pojave, ki imajo pomen v klinični psihološki praksi, njegov namen je psihološka diagnostika, prognoza in načrtovanje tretmaja

študija primera

obravnavanje posameznega primera, ki ga želimo natančno raziskovati

eksperimentalno opazovanje

opazovanje je načrtno, usmerjeno na natančno definirane pojave in odnose med njimi, poteka pod strogo določenimi pogoji

fenomenološko opazovanje

namen opazovanja je razumevanje opazovančevega izkustva in doživljanja

anketa (širši pomen besede)

vsako organizirano zbiranje podatkov v širšem krogu ljudi

anketa (ožji pomen besede)

postopek, v katerem uporabljamo načrtno izbrana vprašanja, na katera odgovarja večje št. oseb

prvi preizkus inteligentnosti

Alfred Binet 1908 (umska starost/kronološka starost*100)

osebnostni vprašalniki+preizkusi sposobnosti

osnova za psihometrično utemeljeno diagnosticiranje

vprašalniki danes

osnova ocenjevanja osebnosti, oz. os lastnosti kot npr. ekstravertnost, čustvena stabilnost, dominantnost, agresivnost, vestnost, depresivnost

vprašalnike sestavljajo

posamezna vprašanja (postavke), ki se nanašajo na merjeno področje

ocenjevalne lestvice

z njimi merimo vsebino in stopnjo posameznikovih interesov, stališč, mnenj, prepričanj in vrednot

prvi vprašalnik osebnosti

woodworth- pola osebnih podatkov

umske sposobnosti vs. določanje čustvene labilnosti

pri umskih sposobnostih gre namreč za reševanje problemov, pri določanju čustvene labilnosti pa za odgovore, ki jih na podlagi samoocenjevanja dajemo na vprašanja, ki se nanašajo na obnašanja, občutja in doživljanja.

enorazsežni, monodimenzionalni vprašalniki

samo posamezne osebnostne dimenzije, poteze in lastnosti

multidimenzionalni vprašalniki

merijo večje število

osebnostni vprašalniki temeljijo na…

samoopazovanju in samoocenjevanju

napake pri testih

da-jevci, ne-jevci, napaka položaja (raje obkrožajo desne, leve), napaka bližine

eksterna validacija

ugotavljanje simptomatičnosti nekega odgovora na podlagi zunanjega kriterija

projekcijske tehnike

vnašanje svoje predstave in misli v nek zunanji objekt

Rorshachov preizkus

hermann rorschach, zadnja leta prve svetovne vojne, 10 debelih kartonov s simetričnimi tintnimi madeži

preskus TAT

treba je povedati zgodbo k naslikanemu prizoru

glavne vrste projekcijskih tehnik

asociativne, tehnike kreacij, tehnike konstrukcije, tehnike dopolnjevanja, tehnike izbiranja in razvrščanja, izrazne metode

asociativne tehnike

oseba odgovarja na projekcijski dražljaj s prvo besedo, ki ji pride na misel (test besednih asociacij(Jung, kent-rosanoff), rorschahov preskus

tehnike kreacije

oseba mora povedati zgodbo v zvezi s projekcijskim gradivom (TAT)

tehnike konstrukcije

oseba mora nekaj sestaviti

tehnike dopolnjevanja

oseba mora dopolniti neko nepopolno gradivo, situacijo

tehnike izbiranja in razvrščanja

oseba mora urediti grdivo (Szondijev test)

izrazne metode

tehnike risanja, slikanja, psihodrama, sociodrama

merske lastnosti / karakteristike

objektivnost, veljavnost, zanesljivost, občutljivost, standardiziranost

objektivnost

meri tisto, ker meri, tako da ne dopušča subjektivnosti, nejasnosti in pristranosti

veljavnost

preizkus naj ugotavlja oz. meri tisti pojav, ki ga z njim želimo meriti

zanesljivost

ob večih ponovitvah dobimo primerljive rezultate

občutljivost

izraža vse razlike v pojavih

podtipi veljavnosti

vsebinska, konstruktna in kriterijska, konkurenčna, konvergentna, diskriminantna

podtipi objektivnosti

pri ocenjevanju, pri razumevanju