Fiziologija - Kri in osnove imunskega sistema

Zbirka kartic s ključnimi pojmi in definicijami iz poglavja o sestavi krvi, krvnih celicah, krvnih skupinah ter delovanju limfnega in imunskega sistema.

Krvna plazma

Rumenkasta tekočina, ki predstavlja 55 % celotne krvi in vsebuje 90 % vode, plazmatske beljakovine, hranilne snovi, minerale ter odpadne snovi.

Albumin

Plazmatska beljakovina, ki se tvori v jetrih, nase veže vodo ter prispeva pomemben delež pri uravnavanju ozmotskega tlaka, krvnega tlaka in količine krvi.

Globulini

Vrsta plazmatskih beljakovin, ki sodelujejo pri raznašanju maščob po krvi.

Eritrociti

Bikonkavne rdeče krvne celice brez jedra z življenjsko dobo do 120 dni, ki s pomočjo hemoglobina prenašajo kisik in del ogljikovega dioksida.

Koncentracija eritrocitov

Število rdečih krvnih celic v krvi, ki pri ženskah znaša $3,9 - 5,5 \times 10^{12}/\text{L}$, pri moških pa $4,1 - 6 \times 10^{12}/\text{L}$.

pH krvi

Mera za kislost ali alkalnost krvi, ki v normalnem stanju znaša $7,35 - 7,45$.

Neutrofilci

Vrsta granulocitov, ki preživijo 6–8 ur v krvi ter 1–2 dni v tkivu in predstavljajo prvo obrambo pri vnetju s fagocitozo bakterij ter tujkov.

Eozinofilci

Vrsta granulocitov z življenjsko dobo 8–12 ur v krvi in nekaj dni v tkivu, ki sodelujejo pri obrambi proti parazitom in pri alergijskih reakcijah.

Bazofilci

Vrsta granulocitov z življenjsko dobo 1–2 dni, ki ob vnetjih in alergijah sproščajo histamin in heparin.

B-limfociti

Vrsta agranulocitov, katerih glavna funkcija je tvorba protiteles.

T-limfociti

Vrsta agranulocitov, ki zagotavljajo celično imunost in uničujejo okužene celice.

NK celice

Limfociti (celice ubijalke) z življenjsko dobo 1–3 mesece, ki uničujejo okužene in tumorske celice.

Monociti

Agranulocitne krvne celice, ki preidejo v tkiva in postanejo makrofagi, namenjeni fagocitozi ter odstranjevanju odmrlih celic.

Trombociti

Krvne ploščice z življenjsko dobo 7–10 dni, ki sodelujejo pri strjevanju krvi (hemostazi) in tvorijo čep na mestu poškodovane žile.

Aglutinacija

Zlepljanje eritrocitov v krvne strdke, do katerega pride ob vezavi neustreznega protitelesa z antigeni na eritrocitih.

Rh faktor

Antigen na eritrocitih, ki ga ima 85 % ljudi (Rh-pozitivni), in proti kateremu v telesu ni naravnih protiteles.

Imunoglobulin anti-D (Rh0)

Protitelo, ki se daje Rh-negativnim materam z Rh-pozitivnimi potomci, da se prepreči preobčutljivost na Rh faktor in razpad krvi pri novorojenčkih.

Komplement

Sistem beljakovin nespecifične obrambe, ki se ob okužbi vgradi v bakterijske membrane in jih preluknja, kar povzroči odmrtje bakterije.

Normalna mikrobna flora

Mikroorganizmi (bakterije, glive, paraziti), ki naseljujejo kožo ter sluznice zdravih ljudi in preprečujejo naseljevanje patogenih bakterij.

Antigeni

Telesu tuje snovi (beljakovine ali sladkorji), proti katerim organizem sproži imunski odziv in tvori protitelesa.

Protitelesa

Specifične beljakovine, ki nastanejo kot odgovor na antigen in se vežejo na njegove antigenske determinante ali epitope.

Primarni imunski odziv

Imunski odziv, ki nastane po prvem stiku z antigenom v obdobju od nekaj dni do nekaj tednov.

Sekundarni imunski odziv

Hitrejši in močnejši imunski odziv, ki nastane ob ponovnem stiku z enakim antigenom.

Limfociti Tc

Ubijalske celice T, ki napadejo in uničujejo lastne telesne celice, spremenjene zaradi okužbe z virusi, bakterijami ali rakavih sprememb.

Limfociti Th

Pomočniške celice T, ki se ob stiku z antigeni znatno namnožijo.

Timus

Limfni organ (priželjc), v katerem dozorevajo in se diferencirajo T-limfociti.