PDO 2: Metode

Kakšen je odnos med teorijo, raziskovanjem in prakso v PDO?

Raziskovanje je pomembno, ker razvija teorije in daje učinkovite pristope za reševanje praktičnih problemov.

Teorija je pomembno vodilo za raziskovanje in prakso – da nam neki okvir, ki pojasnjuje nek pojav, vedenje.

• Praktičen problem je prisoten, rešujemo ga s pomočjo kreiranja novih modelov ali uporabe starih modelov, tako lahko preverjamo, ali so teorije uspešne (teorije so vodilo za raziskovanje in prakso). Odnosi so najpogosteje večsmerni in vzajemni, tudi opustitev neke teorije nudi pomembna spoznanja.

• Teorije so za nekatere situacije bolj relevantne in veljavne kot za druge. Dober organizacijski psiholog je tisti, ki ima dobro bazo znanj o teorijah. Odnos je vzajemen: praktični problemi nudijo predmet za raziskovanje, razvijanje teorij in novih načinov njihovega reševanja.

• Praktična področja črpajo ideje in informacije iz bazične psihologije, ki jih uporabijo za reševanju praktičnih problemov. Tudi praktična področja pa prispevajo k bazenu bazične psihologije.

• Tudi teorije iz bazičnih področjih lahko direktno prispevajo k reševanju problemov.

Primer: teorija organizacijske pravičnosti

Teorija se je skozi empirično raziskovanje razvila in razširila – ne gre samo za plačo, ampak tudi, da so pravični procesi in obravnava zaposlenih. Teorija je postala aplikabilna v številnih situacijah v organizacijah. Postala je vedno bolj natančna v opisovanju dojemanja pravičnosti.

Ugotovljene posledice preučevanega odnosa, zato je uporabna tudi za praktike – organizacije morajo biti pozorne na to, kako zaposleni dojemajo pravičnost v organizaciji, da ohranjajo pozitivna stališča do dela, zdravje

Kaj je značilno za dobre psi teorije

1. Podprte z dokazi — podpora večjega števila študij, ki temeljijo na različnih raziskovalnih načrtih in ki preverjajo različne vidike teorije

2. Se razvijajo in izpopolnjujejo skozi emp. razisk. in preverjanje — teorija, ki se razvija skozi raziskave, lahko nek fenomen opiše vedno bolj podrobno in natančno.

3. Lahko razložijo fenomen v razl. kontekstih

4. So potencialno ovrgljive/falsikabilne — na podlagi dobre teorije je mogoče oblikovati hipoteze, ki jih (vsaj potencialno) lahko ovržemo

5. So parsimonične — v kolikor neko vedenje pojasnjujeta dve teoriji, bo ustreznejša tista, ki bo enostavnejša.

Opiši raziskovalni cikel

Primer dobre teorije

Teorija načrtovanega vedenja oziroma razumne akcije

Druga organizcaijska vedenja

Kontraproduktivno vedenje = zmanjšana st. učinkovitosti, ki vključuje vedenja, ki so v nasprotju z interesi celotne organizacije

Ju, Xu,Qin in Spector (2019, Journal of Leadership & Organizational Studies) so

proučevali dejavnike, ki prispevajo h kontraproduktivnemu vedenju, pri tem so se oprli na teorijo načrtovanega vedenja

Potrdili so, da se odobravanje takšnega vedenja kot odziv na razočaranja v kolektivu (tj. skupinska norma) pozitivno povezuje s takšnim vedenjem, zaznan nadzor pa s takšnim vedenjem ni povezan; dodatno se kontraproduktivno vedenje pozitivno povezuje z nasilnim oziroma žaljivim vodenjem (iz angl. abusive supervision)

Opiši značilnosti eksperimenta

2 temeljni znač.:

• Raziskovalec manipulira (sistematično spreminja) NS, pri čemer je najbolj

osnovni pristop primerjava učinka prisotnosti NS z odsotnostjo NS (tj. kontrolna skupina ali kontrolni pogoj)

• Raziskovalec nadzoruje (oziroma zmanjša) moteče spremenljivke, t.j. spremenljivke, ki niso NS ali OS (npr. spremljanje statusa razmerja, uravnoteženje vrstnega reda pogojev, itd.)

Eksperimentalna manipulacija v kontekstu sistematično spreminjanje ravni NS, tako da so

• različne skupine udeležencev izpostavljene različnim ravnem te spremenljivke (iz angl. between-person design)

• ali je ista skupina udeležencev ob različnih časih izpostavljena različnim ravnem NS (iz angl. within-person design)

Primeri NV:

• Fiziološke NS: Različne ravni fiziološkega vzburjenja

• Izkustvene NS: Eksperimentalna manipulacija vrste ali količine nekega

izobraževanja oziroma intervencije

• Okoljske oziroma dražljajske NS: Vidiki okolja, ki jih raziskovalec manipulira

Vrste: eksperiment v naravnem okolju, intervencijske študije

Kaj je zunanja veljavnost

Do kakšne mere lahko izsledke posplošimo, notranja veljavnost pa na to, do kakšne mere lahko nadzorujemo moteče variable in sklepamo na vzročno-posledične odnose

Eksperimenti imajo navadno visoko notranjo veljavnost in nižjo zunanjo (ni pa nujno; višjo zunanjo veljavnost imajo eksperimenti v realnem okolju)

Vrste neeksperimentalnih raziskav