Psihologija 2. test

Maslowa teorija potreb

1. Fiziološke potrebe

2. Potreba po varnosti

3. Potreba po ljubezni

4. Potreba po spoštovanju, moči, ugledu

5. Kognitivne potrebe

6. Estetske potrebe

7. Samoaktualizacija

Kdaj Maslowa teorija ne drži

Maslowova teorija ne drži v situacijah, kjer ljudje izpolnjujejo višje potrebe, ne da bi bile osnovne potrebe zadovoljene. Primeri vključujejo umetnike ali aktiviste, ki prezrejo fiziološke in varnostne potrebe v prizadevanju za ustvarjanje ali spremembe.

Razvojna hierarhija vrednot

1. Hedonske vrednote

2. Potenčne vrednote (uspešnost, dosežki)

3. Moralne vrednote (dolžnosti, odgovornost, morale)

4. Vrednote smisla in izpolnitve (estetika, kultura, samoaktualizacija, religija)

Kaj so vrednote

-Posplošeni cilji , ki jih cenimo, želimo.

-Temeljni in splošni cilji ki relativno trajno in celostno usmerjajo naše ravnanje

-najkompleksnejši in najabstraktnejši motivacijski cilji

Kako se vrednote ločijo od drugih motivacijskih ciljev

1. So splošne (presegajo specifično situacijo,

2. Pomenijo ponotranjene motive

3. Delujejo trajno, dolgoročno, intenzivno

Kaj je stres

Vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih, vedenjskih odgovorov na stresorje

Kaj so stresorji

Dražljaji, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje.

Najpogostejši:

1. Okolje

2. Delovno mesto/šola

3. Nenavadne življenjske spremembe

4. Vsakodnevne skrbi

Kaj se zgodi ko premagamo stres

• Uspeh opogumlja

• Razvoj svojih sposobnosti

• Izboljšana samopodoba

• Postavljanje višjih ciljev

• Naslednji stresor=>obvladljiv izziv

Kaj je duševna kriza

Duševno stanje, ko je duševno ravnovesje porušeno dalj časa zaradi hude duševne ali osebnostne obremenitve/stiske

Razvojna kriza

Pojavlja se zakonito v razvoju posameznika (adolescenca, kriza srednjih let, upokojitev)

Kako odpravimo posledice stresa

• sprememba življenjskega stila

• Notranji mir

• Vzgoja mišljenja

• Reševanje konfliktov

• Prosti čas

Kaj je frustracija

Stanje oviranosti v neki situaciji

Kaj je motivacijski pluralizem

Vplivov večih dejavnikov motivacije

Kaj je konflikt

Doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo

Vrste konfliktov

• plus plus

• minus minus

• plus minus (ambivalenten cilj)

Konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami

1. Oviro premagamo

2. Preusmerimo se k drugemu enakovrednemu cilju

3. Odlaganje zadovoljitve potrebe na primernejši čas

4. Moralno nesprejemljive motive zadovoljimo sublimirano

Nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami

1. Agresivno, destruktivno vedenje

2. Regresivno vedenje (nižja razvojna stopnja)

3. Beg pred oviro (izogibanje)

4. Obupanje

5. Utišamo neprijetna čustva

Kaj je nezavedna motivacija

Smisel volje in zavestnega delovanja v tem da omogoči obvladovanje nagonov, kolikor je to nujno za obstanek in medsebojno sožitje.

S pomočjo lahko nagone zadovoljimo na družbeno sprejemljiv način

Pod kakšnimi vplivi je zavestno delovanje

• nagonski impulzi (ne zavedamo se jih več, saj smo jih potlačili)

• Moralne zahteve (privzgojene, ponotranjene)

Človekova “dvojna narava”

Nagoni, čustva (živalska narava) - volja, razum (civilizirana narava)

Manifestna in latentna vsebina sanj

Manifestna=>vsebina sanj

Latentna=>kaj nam sanje želijo sporočiti

Kaj je id

• Prirojen,

• instinkti in nagoni,

• izvor energije za delovanje ega in superega,

• primitiven, impulziven, iracionalen, narcisističen,

• ne razlikuje realnosti od nerealnosti,

• ne reducira svoje napetosti (to počne ego)

Jaz ali ego

• Posebej organiziran del ida,

• posega v realnost in se ji prilagaja,

• njegov cilj je zadovoljevanje ida,

• ni v celoti zavesten

• pomembni deli so nezavedni (potlačevanje, obrambni mehanizmi)

• Izvršna oblast osebnosti

• Kontrolira poti do akcije, kako bo reagiral, katere instinkte bo zadovoljil

• Zadovoljuje id in realnost=> moč, integriteta

• Če so zahteve ida tako močne in nasprotujejo realnosti ego izgubi svojo integriteto on začne razpadati

Nadjaz oz. superego

• predstavlja sprejete, pogosto nezavedno delujoče norme in zahteve okolja, ki jih osebnost internalizira

• Moralna instanca osebe/vest

• Dva dela:

• Vest (deluje znotraj nadjaza, razvoj pod vplivom kazni in drugih agensov družbe, vest kaznuje posameznika za družbeno nesprejemljive postopke)

• Ego-ideal (vpliv nagrad in pohval, postavlja cilje h katerim posameznik teži, postavlja aspiracije => ponos, lastne vrednosti)

Kaj predstavlja katero komponento osebnosti

ID => biološka

EGO => psihološka

SUPEREGO => socialna

Kaj so obrambni mehanizmi

• Delujejo pod vplivom ega

• Delujejo nezavedno, pravega namena se ne zavedamo

• Želja ohranitve pozitivnega mnenja na samega sebe, obranitev pred nezadovoljstvom

• Zmanjšajo napetost, ne privedejo do rešitve

Naštej obrambne mehanizme

• Potlačevanje/represija

• Zanikanje/negacija

• Premeščanje/premik

• Projekcija

• Identifikacija

• Racionalizacija

• Kompenzacija/izravnavanje

• Nadkompenzacija

Potlačevanje ali represija

Potiskanje neprijetnosti iz zavesti, na videz pozabimo, ne rešimo problema

Zanikanje ali negacija

Ravnamo kot da konflikt ne obstaja

Premeščanje ali premik

Čustev o konfliktu ne izrazimo do njega, temveč do nečesa drugega

Projekcija

Pripisovanje lastnih negativnih teženj in značilnosti drugim

Identifikacija

Istovetenje z osebami, ki jih dojemamo kot popolne in privzemnje njihovih lastnosti

Racionalizacija

Razmeroma zapleten OM, poskusi zmanjšanja in opravičevanja neuspehov pri doseganju ciljev (kislo grozdje)

Kompenzacija ali izravnavanje

Na določenem območju se počutimo šibkejše => primankljaj skušamo izravnati na drugem področju

Nadkompenzacija

Težnja po izravnavi in preseženju prav na samem manjvrednem področju (Demosten)

Vrste stresa

• Eustres → pozitiven, doživljamo ga kadar mislimo da so naše sposobnosti večje od zahtev

• Distres → negativen, doživljamo ga kadar mislimo da so naše sposobnosti manjše od zahtev ali pa ni zahtev

Klasično pogojevanje

• Pavlov, Watson

• Oblika učenja pri katerem se naučimo neobičajnih in avtomatiziranih odzivov/reakcij na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila nek odziv in dražljaj večkrat povezana

• Refleksi niso naučeni, odvisni so od genov → pogojna reakcija, ki je ne ojačujemo z brezpogojnim dražljajem preide v fazo ugašanja

• Notranja in zunanja inhibicija

• Dp, Db → Rb

Instrumentalno pogojevanje

• Skinner, Thorndike

• Oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja (odziva, reakcije) glede ma posledice, ki jih ima, to vedenje za posameznika, če so posledice ugodne, se vedenje utrdi, ob neprijetnih pa postane redkejše ali izgine

• kletka z vzvodom → mačka odpre kletko → dobi nagrado

• Dp → Rp → nagrada oz. kazen

Posnemanje ali modelno učenje

• Albert Bandura

• Dve osebi: opazovalec, model (živi, simboličen)

• Elementi

  1. Pozornost na modelne znake modela

  2. Zapomnitev informacij o vedenju v DS

  3. Izvajanje vedenja (nespretno, v mislih)

  4. Motivacija → vedenje opazimo, si ga zapomnimo in bi ga znali posnemati

• ali bo posameznik to vedenje sprejel ali zavrnil, je odvisno od posledic, osebnostnih lastnosti modela, kognitivnih procesov

Posledice posnemanja dejavnosti

• Skrajša se napor in čas učenja

• Zmanjšuje se št. poskusov in napak

• Hitrejši napredek

Sestavljene oblike učenja

Besedno učenje, dve vrsti:

• nižje ravni, nizi besed, učenje na pamet

• Višje ravni, učenje smisla, z razumevanjem

Asociacije

• Zveze med besedami in njihovimi pomeni, Aristotel,

• Asociacije po: - stičnosti, - podobnosti, - nasprotju,

• Asociativni reakcijski čas → čas od pojava dražljaja do nastanka reakcije (odvisen od utrjenosti spominske sledi, starosti, smiselnosti besed)

Tristopenjski model spomina

1. Senzorni ali trenutni spomin

2. Kratkotrajni ali delovni spomin

3. Dolgotrajni spomin

Senzorni ali trenutni spomin

• Prvo skladišče

• Shrani informacije v celoti ampak samo za kratek čas

• vidni ali ikonični manj kot sekundo

• Slušni ali ehoični 3-4 sekunde

• Če informacija ne gre v drugo vrsto je za vedno izgubljena

• Občutek kontuitete sveta, ne moti novih čutnih vtisov

• vloga: povezovanje čutnih vtisov v celoto

• Značilnosti:

  1. shranjevanje: vidno slušno tipno

  2. obseg: velik

  3. Trajanje: nekaj sekund

  4. Izgube: zaradi časovnega bledenja, izrinjanja

Kratkotrajni ali delovni spomin

• obdeluje gradivo iz senzornega ali dolgotrajnega spomina

• Informacija dobi pomen

• Mišljenje

• Sedež zavesti in sedanjosti

• Podvržen distraktorjem

• Značilnosti:

  1. shranjevanje: vidno slušno pomensko

  2. Obseg: 5-9 pomenskih enot, razširimo z združevanjem in preurejanjem enot

  3. Trajanje: 15-40 sekund, podaljšamo z ponavljanjem

  4. Izgube: zaradi časovnega bledenja, pomanjkanja ponavljanja, distraktorjev

Dolgotrajni spomin

• Vse naše izkušnje, dogodki, veščine, čustva, besede…

• Lahko jih obnovimo

• Spoznavni učni stili

• Ponavljanje

• Organizacija gradiva PRPOP (preletimo razdelimo proučimo obnovimo povežemo)

• Značilnosti:

  1. shranjevanje: spominske mreže

  2. Obseg: teoretično neomejen

  3. Trajanje: celo življenje

  4. Izgube: neprimerno osvajanje, premalo ponavljanja, neustrezna organizacija

• Podsistemi:

Spremembe v času retencije

• Frideric Bartlett

• 2 metodi:

  1. Metoda ponovne reprodukcije

  2. Metoda serijske reprodukcije

Kakovostne spremembe pri pomnjenju gradiva

• ponavljanje vsebine

• Osnovna zgodba ostane nespremenjena, podrobnosti izpadejo

• Povdarek na stvari ki pen niso bile v ospredju

• Osnovne vsebine ni, ostanejo podrobnosti

• Racionalizacija vsebina

• Odpadejo/se spremenijo imena

Predstave

• z njimi ponovno doživljamo dogodke

• Opazujemo jih z introspektivnim zrenjem v zavest

• Predstava je izkušnja z neko stopnjo senzorne realnosti v odsotnosti prvotnega dražljaja (posnetek zaznave)

• Delimo jih na spominske in domišljijske

• Niso tako jasne in stabilne kot zaznave

• Najvišje v otroštvu nato regres predstave

• Boljši besedni spomin → slabše predstave

• Dva načina → najprej obris, najprej osrednji lik

• Delimo jih na:

  1. Vidne

  2. Slušne

  3. Kinestetične

  4. Vonjalne

  5. Temperaturne

  6. Druge

• Eidetske predstave → izredno žive, jasne, polne detajlov, v zunanjem prostoru; upada zaradi kulture abstraktnega učenja

• Hipnagoške predstave → tik pred spanjem

Dejavniki učenja

1. Fizikalni dejavniki

   • Hrup

   • Učna snov

   • Vreme

   • Čas

   • Okolje

2. Fiziološki dejavniki

   • Lakota

   • Želja

   • Bolezen

   • Okvare čutil

   • Naspanost

3. Socialni dejavniki

   • Ljudje v okolici

   • Odnosi v šoli, širšem družbenem okolju in doma

   • Družinski SES (socialno ekonomski status)

4. Psihološki dejavniki

   • Učni stili

   • Čustva

   • Motivacija

   • Pamet

   • Predhodno znanje

Kako čustva vplivajo na učenje

• Pozitivna/negativna razpoloženost

• Jakost

• Čustvene motnje

• Samozavest

Učni stili

• Vidni (grafi, slike, branje)

• Slušni (ritem, poslušanje, debate)

• Gibalni (učne kartice, podčrtavanje

Učna motivacija

• notranja (zadovoljstvo, razvoj sposobnosti, zanimanje, znanje kot vrednota…)

• zunanja (ocene, nagrade, status…)

Faktorji inteligentnosti

• Luis L. Thurstone → teorija multiplih faktorjev inteligentnosti

1. R-faktor (rezonizanje oz. miselna presoja → logika)

2. M-faktor (spominski)

3. P-faktor (perceptivni oz. zaznavni → vidne podrobnosti, podobnosti, razlike)

4. S-faktor (spacialni oz. prostorski)

5. N-faktor (številski oz. numerični)

6. W-faktor (besednost, besedna tekočnost)

7. V-faktor (besedno razumevanje)