Psihologija definicije 2025

PSIHOLOGIJA

je znanost, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost.

CILJI PSIHOLOGIJE:

A. TEORETIČNI CILJI (OPISOVANJE, RAZLAGANJE), B. PRAKTIČNI CILJI (NAPOVEDOVANJE, SPREMINJANJE)

DUŠEVNI PROCESI

so notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenemu izidu. (skupine duš. procesov: čustveni, motivacijski, spoznavni kognitivni)

OSEBNOST

je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj.

OSEBNOSTNE LASTNOSTI

relativno trajne značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Delimo jih na štiri področja: temperament, značaj, sposobnosti in telesne značilnosti

TEMPERAMENT

je področje osebnostne strukture, ki zajema predvsem značilnosti čustvovanja in način vedenja

ZNAČAJ

zajema celoto motivacijskih, voljnih, etično-moralnih značilnosti

VEDENJE

je vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo in

SPOSOBNOSTI

so osebnostne značilnosti, lastnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov. Lahko jih razdelimo na telesne in duševne. So tiste osebnostne značilnosti, ki vplivajo na to, kaj zmoremo, kaj lahko dosežemo in koliko smo pri opravljanju določenih nalog lahko uspešni. Potencial ali zmožnost za dosežke na določenem področju.

INTELIGENTNOST

je sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju.

TELESNE ZNAČILNOSTI

zajemajo višino, telesno maso, značilnosti posameznih telesnih delov.

PSIHOLOŠKE PANOGE

so specializirana področja psihologije, ki mejijo na številne druge znanosti.

A. TEORETIČNE PANOGE

so panoge, ki so usmerjene predvsem k pridobivanju novih spoznanj (obča, razvojna, socialna in kognitivna psihologija)

B. UPORABNE

PRAKTIČNE PANOGE

ZNANSTVENA METODA

so načini organizacije raziskave

a. STOPNJE ZNANSTVENENA SPOZNAVANJA (Davey)

1 .Opazovanje in odpiranje raziskovalnih problemov, 2.Razvijanje teorije 3.Postavljanje hipotez,4. Preverjanje hipotez, 5. Vrednotenje teorije

b. LASTNOSTI ZNANSTVENEGA SPOZNAVANJE

utemeljenost, objektivnost, sistematičnost, odprtost

NEEKSPERIMENTALNE OZ. OPISNE METODE

(opazovanje, študija primera, korelacijska raziskava)

OPAZOVANJE

je načrtno opazovanje in zapisovanje ali snemanje nekega vedenja, ne da bi se vmešali v dogajanje ali skušali kakor koli vplivati na vedenje tistih, ki jih proučujemo.

INTROSPEKCIJA

je samoopazovanje lastnih duševnih pojavov (opazovanje vsega dogajanja v naši notranjosti – sanje, misli, čustva,…)

EKSTRASPEKCIJA

je opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je vidno navzven (vedenje, zunanji videz,…)

EKSPERIMENT

je raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja neki pojav, ker želi ugotoviti, kako ti pogoji vplivajo na ta pojav (laboratorisjki eksperiment, eksperiment v naravni situaciji)

spremenljivke

odvisna, neodvisna, moteče spremenljivke

skupine

eksperimentalna (1 ali več), kontrolna skupina

RAZISKOVALNE TEHNIKE

so ožji, bolj specializirani postopki, ki jih uporabimo znotraj metode

VPRAŠALNIK

je raziskovalna tehnika s katerim raziskovalec želi pridobiti podatke o spraševancu, o njegovih mnenjih, stališčih. Vprašanja so v pisni obliki in nanje spraševanci odgovarjajo sami (vprašanja: odprta, zaprti in kombinirani tip)

OCENJEVALNA LESTVICA

je raziskovalna tehnika, ki jo uporabljamo za ugotavljanje stopnje izraženosti proučevanih pojavov

PSIHOLOŠKI ali PSIHOMETRIČNI TEST

so instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti (temperament, sposobnosti, interesi,…): testi sposobnosti in testi osebnosti

Lastnosti psihološkega testa

a. Veljavnost (meri tisto, kar želimo da meri) b. Zanesljivost (konsistetntni rezultati) c.Občutljivost (razlike v merjenih značilnostih med posamezniki) d. Objektivnost (rezultat je odvisen zgolj od merjene značilnosti) e. Standardiziranost (postopek enak za vse, ustvarjene norme populacije)

INTERVJU

je tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci, vprašanja jim postavljamo ustno (strukturiran in nestrukturiran intervju)

Populacija

množica pojavov, ki jih statistično proučujemo

Vzorec

skupina enot od katerih pridobimo podatke, jih testiramo (reprezentativen: dober predstavnik populacije: naključno vzorčenje, po strukturi podoben populaciji, dovolj velik) reprezentativnost (dovolj velik, po lastnostih podoben populaciji, naključno vzorčenje)

ČUSTVA (emocije)

so procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali samega sebe

ČUSTVENA ZRELOST

zajema ustreznost čustev okoliščinam, zmožnost uravnavanje doživljanja in izražanja čustev ter raznovrstnost in kompleksnost čustvovanja.

Funkcija čustev

prilagoditvena funkcija (aktivacijska, motivacijska in komunikacijska funkcija)
POTREBA

CILJ

je predmet ali situacija, za katero pričakujemo, da bo zadovoljila našo potrebo

MOTIV

je doživeta potreba, usmerjena k določenemu cilju, od katerega pričakujemo, da bomo z njegovo uresničitvijo zadovoljili tudi potrebo.

MOTIVACIJA

so vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili cilj.

FRUSTRACIJA

je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji

KONFLIKT

je doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo.

STRES

je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje.

STRESORJI

so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost. (okolje, delovno mesto, nenadne življenjske spremembe, vsakodnevne skrbi)

OSEBNOSTNA ČVRSTOST

je lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic. (izzvanost, angažiranost, notranji nadzor)

OBČUTENJE

je proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje

ZAZNAVANJE

je proces organizacije in interpretacije občutkov

POZORNOST

je proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev

DEJAVNIKI POZORNOSTI: Zunanji (lastnosti dražljajev: intenzivnost, ponavljanje, spreminjanje, modaliteta) Notranji (potrebe in motivi, čustva, izkušnje in znanje)

ILUZIJE

so zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in ali interpretiramo

HALUCINACIJE

so zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu

UČENJE

je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.

KLASIČNO POGOJEVANJE

je oblika učenja, pri kateri se naučimo neobičajnih in nehotnih odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila neki odziv in neki dražljaj večkrat povezana. (Pavlov)

INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE

je oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika. (Skinner)

MODELNO UČENJE

je oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela: pozornost, zapomnitev, izvajanje, motivacija (Bandura)

BESEDNO UČENJE

je učenje besed ali drugih simbolov (besedno učenje nižje ravni, besedno učenje višje ravni – smiselno besedno učenje)

POMNJENJE

je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij

POZABLJANJE

je proces izgubljanja ohranjenega gradiva

KOMPETENCA

je zmožnost uspešno opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin, stališč in vrednot. Je kombinacija deklerativnega in proceduralnega znanja ter stališč in vrednot
MIŠLJENJE

USTVARJALNOST

je miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustrezni dosežki.

Osebnostna lastnost

osebnostna poteza

Osebnostna dimenzija

(predvidevanje obstoja osebnostnih dimenzij – osebnostnih lastnosti na kontinuumu z dvema skrajnima vrednostima - Eysenck)

Osebnostni tip

(predvidevanje obstoja več osnovnih tipov osebnosti, vsakega človeka lahko umestimo v nek tip: Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta)

DEDNOST

so vplivi, ki jih nosimo v genih, podedovanih od staršev; nosilci dednega zapisa so geni

DEDLJIVOST

nam pove, v kolikšni meri lahko opažene razlike med posamezniki v določeni značilnosti pripišemo genetskim razlikam med ljudmi

OKOLJE

je celota nepodedovanih vplivov na razvoj človeka

SAMOPODOBA

je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi

Splošna samopodoba je sestavljena iz več področij

Šolska (akademska) samopodoba Telesna samopodoba Medosebna (socialna) samopodoba Čustvena samopodoba

SOCIALIZACIJA

je vseživljenjski proces sprejemanja in prevzemanja različnih vedenjskih vzorcev tiste socialne skupine, v kater posameznik živi (vrednote, standardi, veščine, stališča, motivi)

DRUŽINA

je skupina ljudi, ki so sorodstveno povezani in je najosnovnejša oblika človeške družbe

SOCIALNO ZAZNAVANJE

Proces zaznavanja in presojanja drugih ljudi, samih sebe, socialnih odnosov in socialnih situacij. (prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije)

SKUPINA

je socialna enota, ki jo sestavlja omejeno število posameznikov, med katerimi obstajajo stabilen sistem odnosov in določene norme vedenje, ki so usmerjeni k doseganju skupnih ciljev. Med njimi je tudi neposreden stik, neposredna interakcija ter pomemben vzajemni vpliv.

SOCIALNA VLOGA

je vsota pričakovanih vedenj, ki so vezana na določen položaj v skupini in pomeni določeno specializacijo v skupini. Vloge se med seboj razlikujejo glede na stopnjo ponotranjenosti

PROINDIVIDUALNO VEDENJE

je kadar v medosebnih odnosih postavljamo v ospredje sebe in svoje koristi.

PROSOCIALNO VEDENJE

Zajema vedenje, ki je naravnano na pomoč drugim, ki so v težavah, v iskanje koristi za druge, v zadovoljevanje potreb drugih ljudi (V OSPREDJE POSTAVLJAMO POTREBE DRUGIH, PRED SVOJIMI)

DISOCIALNO VEDENJE

je vedenje, ki ni skladno z normami neke družbe. (ANTISOCIALNO IN ASOCIALNO VEDENJE)

AGRESIJA

je fizično ali besedno vedenje katerega namen je povzročanje fizične ali psihične škode

KOMUNIKACIJA

je izmenjava misli in čustev s pomočjo simbolov: besednih ali nebesednih. Proces v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in si subjektivno razlagajo simbole (vloge sprejemnikov in pošiljateljev se izmenjujejo).

VREDNOTE

so posplošeni cilji, ki jih cenimo, želimo in se zanje zavzemamo

STALIŠČA

so celote prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja.

STEREOTIPI

so poenostavljena in posplošena pojmovanja (sodbe) o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih.

PREDSODKI

so stališča do socialnih skupin, ki so neutemeljena, a jih spremljajo močna čustva in so odporna na spremembe