VNV vrste 2

ALPSKI KOZLIČEK

Razred: Žuželke

Red: Hrošči

Družina: Kozlički

Razširjenost: svetli bukovi gozdovi višje lege, Alpe

Ekološke zahteve: vrtajo v svež les listavcev, jajčeca odlagajo v odmrlo bukovo lesno biomaso

Stopnja ogroženosti: E

Ogrožajo ga: intenzivno gospodarjenje z gozdom, les se nov odvoz odmrle biomase iz gozda

Razširjenost v Sloveniji: alpski bukovi gozdovi

Orjaški krešič

Deblo:	Arthropoda (členonožci)
Razred:	Insecta (žuželke)
Red:	Coleoptera (hrošči)
Družina:	Carabidae (krešiči)

ekol. :vlažnih montanskih območjih, kjer lovi polže, ki so njegova glavna hrana^[5]. Zaradi izrazite odvisnosti od polžev je pogostejši na apnenčastih tleh.

MALI MAJSKI HROŠČ

• Deblo: členonožci

• Razred: žuželke

• Red: hrošči

• Družina: skarabeji

• Ogroženost: intenzivno kmetijstvo, insekticidi

• Ekološke zahteve: topla, suha, bogata in globoka tla; polja, vrtovi

• Kat. ogroženosti:

Bukov kozliček

Deblo: Členonožci                       

ranljiva vrsta

Razred: Žuželke

Družina: Kozlički

Zaščitni ukrepi:

1. Ohranitev in povečanje površin naravnih gozdov.

2. Pustitev dela odmrlega lesa v gozdu za podporo saproksilnim vrstam.

3. Spremljanje populacij za boljše razumevanje ekoloških potreb.

4. Ozaveščanje javnosti o pomenu vrst, kot je bukov kozliček, za zdrave gozdne ekosisteme.

Kaj ga ogroža

Izguba habitatov

Fragmentacija gozdov

Podnebne spremembe 

Neposredno uničevanje odnašanje odmrle bio mase iz gozda.

Drobnovratnik

Deblo: členonožci

Razred: žuželke

Red: hrošči

 odvisen je od stalne temperature in vlažnosti v jamah, zato zunaj jamskega okolja ne more preživeti. Razširjen je na krasu od Trnovskega gozda do tržaškega krasa v Italiji, največ v jamah v okolici Grosuplja in na Kočevskem. Živi večinoma v velikih jamah, kjer temperatura ne presega 12 °C.

Stopnja ogroženosti: R

Dejavniki ogrožanja: 

Pomanjkanje habitatov

Najbolj ga ogroža onesnaženost okolja, predvsem podtalnice, ki skozi apnenčasto podlago pronica v jamski sistem.

Rogač

Razred: Žuželke

Red: Hrošči

Družina: Rogači 

Razširjenost: listnati gozdovi, predvsem hrastovi sestoji, parki s starimi drevesi, tudi sadovnjaki

Ekološke zahteve: ličinke se prehranjujejo in razvijajo v odmrlih in trohnečih koreninah dreves

Stopnja ogroženosti: E - prizadeta vrsta

Ogrožajo ga: odstranjevanje odmrlih dreves, krčenje gozda, uporaba pesticidov, počasnejše razmnoževanje

Razširjenost v Sloveniji: Splošno razširjena, najmočneje v Pomurju in na jugu, najredkeje v alpski regiji

Španska muha

DEBLO: ČLENONOŽCI  RAZRED: ŽUŽELKE  RED: HROŠČI

KATEGORIJA OGROŽENOSTI: E

EKOLOŠKE ZAHTEVE: Živi v listopadnih gozdovih, kjer se prehranjuje s poganjki

DEJAVNIKI OGROŽANJA: Preprečevanje dostopa do poganjkov s kemikalijami, izsekovanje gozdov, trganje poganjkov

Modri krešič

Deblo:	Arthropoda (členonožci)
Razred:	Insecta (žuželke)
Red:	Coleoptera (hrošči)
Družina:	Carabidae (krešiči)

Običajno se zadržuje pod skorjo odmrlih dreves in pod kamenjem, običajno v vlažnem okolju.

poškodovanje ali uničenje življenjskega prostora

Vijoličasti morski ježek

Deblo: Iglokožci

Razred: Morski ježki

Družina: Parechinidae

Rod: Paracentrotus

Razširjenost v Slo: prisoten predvsem v toplejših delih Jadranskega morja, predvsem ob obali Istre in južnega dela Slovenije. 

Ogrožanje: Prekomerni ribolov (kočarjenje), spremembe temperature morja, uničevanje habitatov in invazivne vrste, nabiranje.

Kategorija ogrožanja: Trenutno ni uvrščen med ogrožene vrste v Sloveniji, niti ni na rdečem seznamu ogroženih vrst Evropske unije.

Morski mesec

deblo: strunarji                  razred: žarkoplavutarice                    red: napihovalke

Ekološke zahteve: najdemo jih zmernih in tropskih regijah po vsem svetu. Pogosto jih vidimo blizu površja, kar je neverjetno mesto za opazovanje, ko se grejejo na soncu, da bi dvignili telesno temperaturo po globokih oceanskih potopih, včasih tudi do 600 metrov. Najdemo jo v pelagialu. 

Razširjenost v SLO: V severnem Jadranu zelo redka.

Dejavniki ogrožanja: Ribolov z mrežami, saj se zaradi svoje teže in velikosti ne more umakniti in zbežati. Onesnaževanje morji in uničevanje morskih habitatov. Onesnaževanje s smetmi saj lahko plastiko zamenja za meduzo in jo poje.

Kategorija ogroženosti: O1

Dolgonosi morski konjiček

RAZRED: ribe

ROD: morski konjički (hippocampus)

DRUŽINA:morski konjički

RED:morski konjički

EKOLOŠKE ZAHTEVE:najdemo jih v morskih tokovih, kjer je

 njihov glavni vir hrane, to je plankton.

RAZŠIRJENOST:Sredozemsko morje  in deli severnega Atlantika, zlasti okoli Italije in Kanarskih otokov.

OGROŽENOST: uničevanje habitata, onesnaževanje vode, prekomeren ribolov, bolezni in paraziti.

STOPNJA OGROŽENOSTI: V (ranljiva)

Kratkonosi morski konjiček

Razred: žarkoplavutarice)

Red: morska šila)

Družina: morska šila in konjički)

Razširjenost: Sredozemsko morje  in deli severnega Atlantika, zlasti okoli Italije in Kanarskih otokov.

Ekološke zahteve: najdemo jih v morskih tokovih, kjer je njihov glavni vir hrane, to je plankton.

Stopnje ogroženosti:E (prizadeta vrsta)

Vzroki ogroženosti: uničevanje habitatov, prekomiren ribolov, podnebne spremembe.

Razširjenost po Sloveniji: Obala

Krap

Deblo: Strunarji

Razred: Žarkoplavutnice

Red: Krapovci

Družina: Pravi krapovci

Kategorija ogroženosti: Ranljiva vrsta

Vzroki ogroženosti:križanje z gojenim krapom

Zet

Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice)

Živijo tako v morju kot tudi v brakičnih vodah, nekaj vrst pa je tudi sladkovodnih. Te poseljujejo počasi tekoče vodotoke ali stoječe vode

Jegulja

deblo : Strunarji

Razred: žarkoplavutarice

Kategorija ogroženosti: Ex?

Ogroža jo: prekinitev selitvenih poti, onesnaževanje, prekomeren ribolov

Jeseter

Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red:	Acipenseriformes (jesetrovke

Razširjeni so v vodah hladnega in zmernega podnebnega pasu Evrazije in Severne Amerike ter so bodisi sladkovodni, bodisi anadromni – slednji večino časa preživijo v morju, za drst pa migrirajo navzgor po rekah

Morski pes orjak

Kraljestvo: živali

Deblo: strunarji

Razred: hrustančnice

Kategorija ogroženosti: EN (prizadet), so zaščiteni.

Habitat: Zmerno topli oceani (Whales, Anglija, Z Škotska).

Dejavniki ogroženosti: intenzivni lov, počasno razmnoževanje, globalno segrevanje (manj planktona)

Beli morski volk

Kraljestvo: živali

Deblo: strunarji

Razred: hrustančnice

Kategorija ogroženosti: VU (ranljiv).

Habitat: Zmerno tropska morja. J Avstralija, J Afrika, Kalifornija, Sredozemsko morje ( tudi Jadran).

Dejavniki ogroženosti: intenzivni lov, shark finning, zbijanje z vodnimi plovili, zapletanje v mreže.

Morski piškur

Deblo: (strunarji

družina:piškurji

sladkih vodah, po nekaj letih pa ličinke doživijo preobrazbo in odplavajo v slano vodo,

nesnaženje ter uničevanje

• Laški potočni piškur

Zelena rega

• Deblo: Strunarji (Chordata)

• Razred: Dvoživke (Amphibia)

• Red: Žabe (Anura)

• Družina: Regače (Hylidae)

Kategorija ogroženosti:

• Po IUCN Rdečem seznamu je zelena rega trenutno ocenjena kot najmanj ogrožena (LC – Least Concern) na globalni ravni.

• V Sloveniji pa je njeno stanje bolj kritično, saj je uvrščena med ranljive vrste (VU – Vulnerable) zaradi zmanjševanja ustreznih habitatov.

Ekološke zahteve:

• Zelena rega zahteva vlažne habitate, kot so močvirja, poplavne ravnice, zaraščeni ribniki in v bližini počasnih vodotokov.

• Pomemben je dostop do vegetacije, kjer počiva in lovi. Aktivna je predvsem ponoči.

• Razmnožuje se v plitvih vodnih telesih z malo plenilcev in dobro osvetlitvijo.

 Dejavniki ogrožanja:

• Izguba habitatov: Osuševanje močvirij, melioracije in intenzivno kmetijstvo zmanjšujejo razpoložljiv življenjski prostor.

• Onesnaženje voda: Pesticidi in druga kemična onesnaževala škodujejo tako odraslim regam kot njihovim ličinkam.

• Spremembe vodnega režima: Urejanje rek in vodotokov ter uničevanje naravnih mokrišč.

• Podnebne spremembe: Suše in dvig temperature vplivajo na razmnoževalne habitate.

Invazivne vrste: Plenilske ribe ali druge invazivne vrste lahko ogrozijo ličinke zelene rege.

Navadna krastača

Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Anura (brezrepe dvoživke)

Sekulja

Kraljestvo: Animalia (živali)

Razred: Amphibia (dvoživke)

Red: Anura (brezrepe dvoživke)

Družina: Ranidae (prave žabe)

HABITAT:

Sekulji ustrezajo hladnejša, hribovita območja. V Sloveniji jo tako lahko najdemo tudi do 1700 m nad morjem. Njen življenjski prostor so senčni in vlažni gozdovi ter gozdni robovi, pogosto pa se zadržuje tudi v gostem rastju na močvirnih travnikih in po barjih.V Sloveniji jo redko najdemo v Istri in na Primorskem. 

OGROŽANJE:

Ogroža kisli dež, razna gnojila, pesticidi in izsuševanje habitatov, invazivne vrste rib, prekinitev selitvenih poti.

Sekulja je v Sloveniji zavarovana in kot ranljiva (V) vrsta uvrščena tudi na Rdeči seznam

Plavček

Deblo: Strunarji

Razred: Dvoživke

Red: Brezrepe dvoživke

Družina: Prave žabe

Ekološke zahteve: Nižinski močvirni travniki, poplavni

gozdovi ob velikih rekah, močvirja, mlake

Dejavniki ogrožanja: Izsuševanje mokrišč,

uporaba pesticidov, vnos rib, sečnja poplavnih gozdov

Razširjenost v Slo: SV in JV Slovenija 

do nadmorske višine 260 m

Kategorija ogroženosti: ranljiv (V)

Hribski urh

Deblo: Strunarji

Red: Brezrepe dvoživke

Razred: Dvoživke

Družina: Urhi

Ekološke zahteve: Zadržuje se v neposredni bližini voda, luže

Razširjenost v SLO: Potoki, reke, mlake

Kategorija ogroženosti: V (ranljiva)

Dejavniki ogroženja: Uničevanje habitatov, izsuševanje, regulacije vodotokov, podnebne spremembe, onesnaževanje habitata

Nižinski urh

Deblo:strunarji

Razred: dvoživke

Red:brezrepe dvoživke

Družina:urhi

EKOLOŠKE ZAHTEVE:

• Plitka stoječa voda

• Čista voda

• Vlažna travišča

KATEGORIJA OGROŽENOSTI:

• V (ranljiva)

DEJAVNIKI OGROŽANJA:

- izsuševanje mokrišč

- gradnja infrastrukture

- intenzivno kmetijstvo

- prisotnost invazivnih vrst rib

-genetska osiromašenost

Človeška ribica

Deblo: strunarji     

Razred: dvoživke       

Red: repati krkoni      

Družina: močerilarji

Ekološke zahteve: Živi v večjih podzemeljskih rekah in vodotokih v Dinarskem svetu. Voda mora imeti temperaturo od 8 do 12C in mora biti bogata s kisikom. Hrani se z jamskimi vodnimi nevretenčarji.

Razširjenost v SLO: podzemne vode Dinarskega krasa (izviri Gorenje jezero, Velika Ponikva)

Dejavniki ogrožanja: Onesnaževanje kraškega sveta (intenzivno kmetijstvo, industrijski in komunalni odpadki ter izpusti, urbanizacija, divja odlagališča) v  območju podzemskih in ponornih tokov. Med strupene in nevarne snovi, ki ga še posebej ogrožajo, prištevamo umetna gnojila, pesticide in težke kovine. Negativen dejavnik je lahko tudi neodgovorno izkoriščanje podzemske vode za industrijo in kmetijstvo, ki zmanjšujejo zaloge podzemske vode.

Črna človeška ribica

Deblo: strunarji

Razred: dvoživke

Red: repati krkoni

Družina: močerilarji

Ekološke zahteve: podzemne vode (stalna, čista in  hladna voda med 6 in 12 stopinj), prostor za razmnoževanje ter dovolj plena (manjši rakci, črvi)

Razširjenost v SLO: Bela krajina (prvič našli), oži okolica Črnomlja 

Dejavniki ogroženja: onesnažena voda ter podnebne spremembe, ki vplivajo na podzemno vodo, izguba habitata, turizem, invazivne vrste ter bolezni.

Kategorija ogroženosti: R

Planinski pupek

Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Caudata (repati krkoni)
Družina:	Salamandridae (pupki in močeradi)

e v hladnejših krajih. Najdemo ga do približno 2000 m nadmorske višine. Za razmnoževanje tam uporablja manjše kotanje z vodo in napajališča za živino.

Veliki pupek

Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Caudata (repati krkoni)
Družina:	Salamandridae (pupki in močeradi)

Veliki pupek je prebivalec raznolikih občasnih in stalnih, stoječih ali počasi tekočih voda z veliko vodnega rastlinja, v katerih ni rib. Pogosto ga najdemo v antropogenih habitatih, kot so na primer kamniti vodnjaki, cisterne in korita za vodo, mlake v kamnolomih in peskokopih, kali in mlake za napajanje živine. Za prisotnost velikega pupka je pomembno zadostno število primernih vodnih habitatov ter ustrezen kopenski habitat, kot so na primer travišča, grmišča in mejice z veliko skrivališči.

• Navadni pupek

Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Caudata (repati krkoni)
Družina:	Salamandridae (pupki in močeradi)

Običajno se zadržuje v stalnih, majhnih do srednje velikih stoječih ali počasi tekočih vodah brez rib. V vodotokih, kjer so plenilske ribe prisotne se skriva v plitvejših predelih z več vodnega rastlinja. Na kopnem se ponavadi zadržuje v senčnih in vlažnih habitatih, kot so gozdovi, travniki, močvirja

• Planinski močerad

Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Caudata (repati krkoni)
Družina:	Salamandridae (pupki in močeradi)

Živi nad 600 m. Na nižjih nadmorskih višinah ga najdemo v mešanih gozdovih, nad gozdno mejo pa v bolj odprtih predelih, kot so alpinska in subalpinska travišča, kamniti pašniki ipd., kjer mu skalovje, podrta debla in trhel les nudijo dovolj skrivališč. Zapusti jih le zgodaj zjutraj, ko je zračna vlaga najvišja ali ponoči, pa tudi po dežju - takrat lahko veliko število osebkov vidimo tudi podnevi. Samica „izlega“ že popolnoma preobražene mladiče (ovoviviparija)

Navadni močerad

Razred:Amphibia (dvoživke)

Red:Caudata (repati krkoni)

Družina:Salamandridae (pupki in močeradi)

Rod:Salamandra

Razširjenost: V Sloveniji se navadni močerad nahaja v vlažnejših listnatih gozdovih v sredogorju

Življenjski prostor navadnega močerada so listnati in mešani gozdovi z gozdnimi potoki ali izviri.

Kategorija: O

Ogroža:Ogroža kisli dež, razna gnojila in izsuševanje habitatov