Psihologija

Kartice za pregled psiholoških konceptov pred izpitom.

Psihologija

Znanost o duši, duševnosti, proučuje duševne in telesne procese, vedenje in osebnost.

Duševni procesi

Notranji procesi v smislu notranjega doživljanja, razmišljanja, čustvovanja.

Vedenje

Vidni odziv na neko situacijo (npr. jok – žalost, smeh – veselje); kako se odzovemo na neko situacijo, je vidno in to lahko opazujemo.

Osebnost

Posameznikova celovitost (duševno, vedenjsko, telesno), individualnost; vsak človek je osebnost zase.

Izražanje duševnih procesov

Duševni procesi se ne le doživljajo (notranje subjektivno izkušamo), ampak se izražajo tudi navzven, v vedenju ali obnašanju.

Vrste duševnih procesov

Čustveni procesi, motivacijski procesi, spoznavni (kognitivni) procesi.

Nekatera načela znanstvenega spoznavanja: Utemeljenost

Znanstvena spoznanja morajo biti utemeljena z logičnimi pojasnitvami in rezultati raziskav. Osebna prepričanja, posamezni primeri, sklicevanje na avtoriteto ne veljajo za znanstvene utemeljitve.

Nekatera načela znanstvenega spoznavanja: Objektivnost

Znanstvena spoznanja morajo odražati značilnosti predmeta spoznavanja in ne subjektivnih značilnosti raziskovalcev oz. posameznikov, ki spoznavajo. Biti morajo čim bolj neodvisna od raziskovalca, npr. njegovih pričakovanj, prepričanj.

Nekatera načela znanstvenega spoznavanja: Sistematičnost

Znanstvena spoznanja morajo biti pridobljeni na metodičen, načrten način. Biti morajo ponovljena in verificirana oz. potrjena.

Nekatera načela znanstvenega spoznavanja: Odprtost

Znanost je vedno odprta za nova spoznanja in za izboljševanje, spreminjanje in zavračanje obstoječih znanstvenih spoznanj. Znanstveno spoznavanje je načeloma “zmotljivo“ - spoznanja je vedno mogoče spremeniti, izboljšati ali razveljaviti.

Cilji psihologije: Opis

Pojav opredelimo in opišemo njegove značilnosti - tako ga razlikujemo od drugih pojavov.

Cilji psihologije: Razlaga

Raziskujemo in pojasnjujemo dejavnike, ki vplivajo, na posamezen duševni pojav; pojasnjujemo interakcije med njimi.

Cilji psihologije: Napoved

Na podlagi poznavanja vplivov lahko napovemo, kako se bo posamezen pojav najbrž spremenil, če se spremenijo dejavniki, ki vplivajo nanj - predvidevamo vedenje posameznika v določenih situacijah.

Cilji psihologije: Spreminjanje

Nadzorovano spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na pojav, in s tem povzročimo zaželene koristne spremembe: zmanjšujemo nezaželene in škodljive oblike vedenj, izboljšujemo pogoje posameznikovega razvoja in medosebne odnose.

Teoretične panoge psihologije

Obča psihologija, razvojna psihologija, socialna psihologija, kognitivna psihologija.

Praktične panoge psihologije

Psihologija dela, klinična psihologija, pedagoška psihologija, športna psihologija.

Nezavedno

Vsi duševni procesi in vsebine, ki niso dostopni zavesti, vendar lahko vseeno vplivajo na naše doživljanje in vedenje.

Znanstvena metoda

Sistemačno pridobivanje spoznanj; kritičnost, objektivnost, preverjanje, izkustvo, spreminjanje.

Načela znanstvenega spoznavanja: Utemeljenost

Z logičnimi pojasnitvami in rezultati, osebna prepričanja, avtoriteta ne veljajo .

Načela znanstvenega spoznavanja: Objektivnost

Odražati morajo značilnosti predmeta spoznavanja in ne subjektivnih značilnosti raziskovalcev ali posameznikov, ki spoznavajo in biti neodvisna od raziskovalca (pričakovanja, prepričanj).

Načela znanstvenega spoznavanja: Sistematičnost

Pridobljena na metodičen, načrten način, ponovljena in potrjena.

Načela znanstvenega spoznavanja: Odprtost

Za nova spoznanja, izboljšave, spreminjanje ali zavračanje obstoječih znanstvenih vprašanj (vedno možno kaj ovreči).

Psihološke smeri

Različne razlage doživljanja in vedenja človeka; različno razlagajo dejavnike razvoja; uporabljajo različne metode in tehnike raziskovanja.

Pomembne psihološke smeri

Psihoanaliza, behaviorizem, humanistična smer, kognitivna smer.

Psihoanaliza

Freud je opozoril, da poleg čustev, misli in motivov, ki se jih zavedamo, obstajajo tudi ideje in težnje, ki so nam prikrite oz. o katerih ne vemo ničesar - nezavedno.

Behaviorizem

Psihologi naj bi raziskovali le tisto, kar je dostopno objektivnim znanstvenim metodam (laboratorijsko eksperimentiranje…). Predmet psihologije je torej vedenje - skupek povezav med dražljaji (D) in odzivi (O).

Humanistična smer

Predmet proučevanja humanistične psihologije je osebnostna rast, samoaktualizacija, motivacija, vrednote, ustvarjalnost - po mnenju humanističnih psihologov so to področja, ki so za človeka smiselna in pomembna.

Kognitivna smer

Kognitivni psihologi izhajajo iz prepričanja, da se ljudje vedemo v skladu s tem, kako doživljamo in si razlagamo stvarnost.

Znanstvene metode v psihologiji

Eksperimentalne in neeksperimentalne.

Eksperiment

Raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja neki pojav, ker želi ugotoviti, kako ti pogoji vplivajo na ta pojav.

Neeksperimentalna metoda

Metoda, pri kateri sistematično in načrtno opazujemo in zapisujemo ali snemamo neko vedenje, ne da bi se vmešavali v dogajanje ali skušali vplivati na vedenje tistih, ki jih proučujemo.

Introspekcija

Samoopazovanje lastnih duševnih pojavov - čustev, želja, misli, sanj, zaznav, občutkov in razpoloženj.

Ekstraspekcija

Opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je vidno navzven (vedenje ali človekov zunanji videz).

Odprti vprašalniki

Spraševalec sam napiše odgovore; svobodno odgovarjanje.

Zaprte vprašalnike

Možni odgovori so že vnaprej določeni.

Intervju

Tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci, vprašanja jim postavljamo ustno.

Psihološki testi

Instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti - lastnosti temperamenta, sposobnosti, interesi.

Čustva

Duševni procesi in stanja, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe.

Bipolarnost čustev

Različna čustva se lahko pojavljajo na nasprotnih polih (npr. veselje-žalost).

Aktivacijska funkcija čustev

Čustva so pogosto povezana z močnim fiziološkim vzburjenjem, ki se kaže skozi različne telesne spremembe (hitrejše bitje srca, dihanje…). Te spremembe omogočijo, da se človek čim bolj pripravi na boj ali beg pred nevarnostjo, se uspešnejše sooči z nastalo situacijo.

Motivacijska funkcija čustev

Čustva nas usmerjajo in spodbujajo, delujejo kot motivi.

Komunikacijska funkcija čustev

Besedno in nebesedno vedenje posameznika, ki doživlja določeno čustvo, služi drugim ljudem kot informacija, ki omogoča razumevanje njegovega doživljanja.

Osnovna čustva

Temeljna čustva so strah/jeza, veselje/žalost, gnus/sprejemanje, presenečenje/pričakovanje.

Sestavljena čustva

Kompleksna čustva so ljubezen, sovraštvo, ponos, zavist, krivda…

Afekti

Afekti so kratkotrajno, vendar zelo močno čustvo, pri katerem je zmanjšan nadzor nad vedenjem (bes, panika, groza, evforija…).

Razpoloženja

Razpoloženja so čustva, ki so dolgotrajna in šibka.

Strah

Temeljno čustvo, ki ga doživljamo, kadar ocenimo, da je ogroženo nekaj za nas pomembnega (zdravje, življenje), ter da je nevarnost večja od naših zmogljivosti.

Jeza

Temeljno čustvo, s katero izražamo svojo moč, neodvisnost, skušamo se uveljaviti. Jezi se tisti, ki želi spremeniti okoliščine (v skladu s svojimi cilji, željami, vrednotami).

Motivacija

Proces spodbujanja in usmerjanja aktivnosti k določenim ciljem.

Potreba

Stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti.

Cilji

Predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili našo potrebo.

Motiv

Doživeta potreba, usmerjena k določenemu cilju, od katerega pričakujemo, da bomo z njegovo uresničitvijo zadovoljili tudi potrebo.

Želja

Predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo. V nasprotju z motivom želja ne vsebuje vedno namena, da jo bomo poskusili uresničiti.

Fiziološke potrebe

Potrebe po ohranitvi človekovega življenja (voda, kisik, hrana, spanec, izločanje snovi iz telesa…) in potrebe po ohranitvi vrste (potomci, spolnost).

Psihosocialne potrebe

Povezane so s človekovim življenjem v skupini. Nekatere so pridobljene (lepota, urejenost, ustvarjalnost), za druge pa se znanstveniki ne morejo poenotiti ali so prirojene ali naučene (spoštovanje).

Zavestna motivacija

Z zavestnim namenom skušamo doseči cilj; se zavedamo cilja in možnih načinov kako priti do njega;zavestno izberemo in sprejmemo cilj.

Nezavedna motivacija

Naše vedenje usmerjajo nezavedni motivi; lahko vemo kaj hočemo (ni nujno), ne vemo pa zakaj.

Hierarhija potreb

Fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, potrebe po ljubezni in pripadnosti, potrebe po spoštovanju, kognitivne potrebe, estetske potrebe, samoaktualizacija.

Učna motivacija

Tisti dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje oz. delo ter določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost.

Notranja motivacija

Cilj je učenje, znanje, obvladovanje neke spretnosti; se trudimo, raziskujemo in ob tem uživamo.

Zunanja motivacija

Cilj je nagrada ali izogibanje kazni; naredimo le toliko, kot je nujno potrebno, da še zadostimo zahtevam.

Storilnostna motivacija

Pričakovanje uspeha v težkih dejavnostih. Individualne razlike: želja po uspehu, strah pred neuspehom.

Frustracija

Stanje oviranosti v motivacijski situaciji.

Konflikt

Doživljanje sočasnega delovanja nasprotujočih si motivov ali več možnih ciljev.

Stres

Odziv organizma na delovanje stresorja; vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih, vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnovesje.

Stresorji

Dražljaji, ki povzročajo stres.

Eustres

Dober stres, spodbuja, krepi, pozitiven učinek stresnega dogajanja.

Distres

Škodljiv stres, doživljamo ga kot napetost, stisko, nevarnost.

Osebnostna čvrstost

Osebnostna lastnost, od katere je odvisno koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic.

Spoprijemanje z duševnimi obremenitvami

Konstruktivno (osredotočenost na problem) ali nekonstruktivno (osredotočenost na čustva in njihovo razbremenitev, obrambni mehanizmi).

Občutenje

Proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihova pretvorba v živčno vzburjenje.

Zaznavanje

Proces organizacije in interpretacije občutkov (informacij, ki smo jih sprejeli s čutili).

Absolutni čutni prag

Najmanjša intenzivnost dražljaja, ki jo občutimo.

Diferencialni čutni prag

Najmanjša razlika v intenzivnosti (kakovosti) dveh dražljajev, ki jo občutimo.

Senzorna adaptacija

Sprememba občutljivosti čutnega organa zaradi podaljšane izpostavljenosti delovanju enakih ali podobnih dražljajev.

Dejavniki zaznavanja

Značilnosti dražljajev, predhodne izkušnje in znanja, motivacija, močna čustva in afekti.

Pozornost

Proces usmerjenosti ali osredotočenosti na omejeno število dražljajev (določena situacija, objekt, misel,…).

Zunanji dejavniki pozornosti

Intenzivnost, trajanje, velikost, gibanje in spreminjanje, pogostost, razlikovanje od okolice.

Notranji dejavniki pozornosti

Motivi in potrebe posameznika, čustva, izkušnje, znanje.

Iluzije

Zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in/ali interpretiramo.

Halucinacije

Zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu.

Učenje

Proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.

Oblike učenja

Klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno učenje, besedno učenje.

Klasično pogojevanje

Oblika učenja, pri katerem se naučimo neobičajnih in nehotenih (avtomatiziranih) odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker se je nevtralni dražljaj večkrat pojavil skupaj z dražljajem, ki sproži brezpogojni odziv.

Instrumentalno pogojevanje

Oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja nekega vedenja (odziva, reakcije) glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika.

Modelno učenje

Oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela.

Besedno učenje

Učenje besed ali drugih simbolov: številskih, kemijskih, geografskih.

Pomnjenje

Proces usvajanja (začetni zapis informacije), ohranjanja (shranjevanje za prihodnost) in obnavljanje informacij (ozaveščanje shranjenega).

Tri stopenjski model spomina

Trenutni spomin, kratkotrajni spomin, dolgotrajni spomin.

Introspekcija

Gledati v notranjost; je samoopazovanje lastnih duševnih pojavov - čustev, želja, misli, sanj, zaznav, občutkov in razpoloženj.

Pomen psihologije

Proučuje področja, ki so pomembni za posameznika in družbo; glavni namen psihologije je pomoč človeku (boljše razumevanje nas samih in drugih ljudi).

Senzorni spomin

Zelo kratek spomin, ki ohranja vtis čutnih dražljajev le za nekaj sekund.