Psihologija

Klasičbo pogojevanje

Oblika učenja pri katerem se naučimo avtomatizirani odzive na nevtralne dražljaje zaradi povezanosti med njima

Brezpogojni odziv (BO)

podedovan, biološka reakcija ne nek dražljaj (BD) namenjena varovanju in ščitenju organizma.

Pogojni odziv (PO)

naučen, nevtralen dražljaj, sam po sebi ne izzove takšega odziva, po učenju postane pogojni dražljaj (PD), nevtralen odziv (OX), ko večkrat delujeta skupaj - princip stičnosti

Instrumentalno pogojevanje

Oblika učenja pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja (odziva, reakcije) glede na posledice, ki jih to dejanje ima. Podkrepitve - povečajo verjetnost določenega vedenja. Kazen - zmanjša verjetnost določenega vedenja.

Modelno učenje

Oblika učenja pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela. 1. pozornost. Učenec je pozoren na modelovo vedenje, 2. Zapomnitev, učenec informacije o nekem vedenju shrani v dolgotrajni spomin, 3. Izvajanje, učenec vedenje, ki si ga je zapomnil vadi. 4. Motivacija, Učenec prikačuje po posnemanju posledice in imeti za to željo

Besedno učenje

Učenje besed ali drugih simbolov. Nižje ravni: se na pamet naučiti pesem. Višje ravni: snov ki se jo učimo še razumemo - hitrejše, dlje si zapomnimo. Snov razumemo ko: jo lahko izrazimo s svojimi besedami, lahko navedemo svoje primere, jo prepoznamo v na različnih mestih, povežemo z drugimi stvarmi, uporabimo na različne načine, vnaprej predvidimo posledice, lahko poiščemo njeno nasprotje

Spomin

Pomnjenje je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij

Shranjevanje spomina

Trenutni spomin - shrani za zelo kratek čas v takšni obliki kot ga najprej občutimo, 1-3 sekunde, obseg je zelo velik. Kratkotrajni (delovni) spomin - v njem se začasno shranijo in kombinirajo s spomini dolgotrajnega, 5-9 nepovezanih enot, 15-40 sekund. Dolgotrajni spomin - neomejeno število informacij, povezane in organizirane, obnovljive, shranjeni postopki, dogodki. Traja do konca življenja

Kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva

Spremenimo lahko: pomen zgodbe, skrajšamo zgodbo, konvencialnost (dobro znane teme nadomestijo izvirne fraze.

Notranji dejavniki učinkovitosti učenja

Fiziološki: utrujenost, žeja, slabovidnost,… Psihološki: umske in druge sposobnosti, učni stil. učna motivacija, čustva

Učni stil

Kombinacija učnih strategij pri učenju. Vidni, slušni, kinestetični (gibalni)

Notranja in zunanja motivacija

Notranja: izvira iz učenca. Zunanja: zaradi pohval, ocen, nagrade ali kazni

Fizikalni in socialni dejavniki učenja

Fizikalni:; Vremenske razmere, hrup, temperatura. Socialni: dobra šola, dostop do informacij

Mišlenje

spoznavni procesi, ki potekajo v delovnem spominu: predtavljanje, pomnjenje, presojanje,… Proces odkrivanja novih odnosov med informacijami in reševanja miselnih problemov

Realistično in domišlijsko

Realistično: kombiniranje stvarnih dejstev brez subjektivnih primesi, Domišlijsko: svobodnejše kombiniranje dejstev pod vplivom subjektivnih primesi

Konvergentno in divergentno

Konvergentno: ena zamisel, tipične in predvidljive rešitve (reševanje testov, križank) Divergentno: razvijamo številne zamisli in iščemo oddaljene povezave, nepričakovane rešitve, (več uporab za opeko.

konkretno in abstraktno

Konkretno: uporaba zaznav, predstav in konkretni pojmi. Abstraktno: abstraktni pojmi

Ustvarjalnost

miselni proces katerih rezultat je originalni. pomembna je tudi ustreznosz dosežka okoliščim

Vplivi na ustvarjalnost

divergentno razmišljanje, fluentnost, fleksibilnost. Povezano z predznanjem učenjem in izkušnjami.

Ustvarjalni ljudje

neodvisni, pozitivna samopodoba in zaupanje vase, notranja motiviranost in vztrajnost. Ni povezave med inteligenco in ustvarjalnostjo