RPO: 8. - 10. poglavje

temeljna čustva

veselje, strah, jeza, presenečenje, žalost, bolečina/stiska, zanimanje, gnus

inhibicija izražanja čustev

zadrževanje čustev; do 2.leta je šibka in čustva izražajo brez zadržkov.

čustva samozavedanja

Vključujejo negativno in pozitivno doživljanje samega sebe, npr. sram, zadrega, krivda, zavidanje, ponos, ljubosumje…

Za kaj so pomembna čustva samozavedanja?

Č samozavedanja so pomembna osnova za:

• k dosežkom usmerjeno vedenje (ponos)

• moralno presojanje in vedenje

Ljubosumje

pojavi se s koncem 1.leta starosti. Pojavi se med tremi osebami, ki so med seboj vzpostavile pomembne socialne odnose.

samouravnavanje

je sposobnost prilagajanja Č stanja na primerno raven intenzivnosti, ki omogoča vključevanje v okolje.

socialno razumevanje

spoznavni procesi, ki sodelujejo pri zaznavanju, interpretiranju in odzivanju na socialne informacije.

temperament

je celovita organizacija razmeroma stabilnih individualnih značilnosti - gre za kakovost in intenzivnost čustvenega odzivanja, oziroma posameznikov slog čustvenega odzivanja na okolje.

prizadevni nadzor

sposobnost inhibicije odzivanja na dražljaje v trenutnem okolju, ki posamezniku omogoča sledenje predstavljivemu cilju začetne dejavnosti. Začne izražati ob koncu drugega leta starosti.

ujemanje socialnega okolja s temperamentom

predstavlja ustreznost okoljskih odzivov na otrokove temperamentne značilnosti. Za dejavnega otroka je npr ustreznejše preživljanje popoldneva na otroškem igrišču kot v majhnem urejenem stanovanju s sostanovalci, ki si želijo miru.

osebnost

je celovita organizacija telesnih, intelektualnih, socialnih in čustvenih značilnosti posameznika. Poleg slogov čustvenega odzivanja vključuje tudi spoznavne komponente (pojem o sebi, strategije prilagajanja).

5faktorska osebnostna struktura značilna za različno stare otroke

ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, čustvena stabilnost, odprtost/intelekt

socialni nasmeh

je nasmeh, ki ga pri dojenčku vzbudi zaznava človekovega obraza. Pojavi se med 4. in 6. tednom starosti.

začasni pozitivni umik

Opazimo ga v socialni interakciji med dojenčkom in partnerjem med 3. in 4. mesecem in kaže na to, da se dojenček začenja zavedati partnerjeve pozornosti, ki je namenjena njemu. Dojenček se najprej nasmehne partnerju, potem obrne glavo stran, skuša z rokami zakriti obraz in se nato ponovno obrne k partnerju.

emulacija

namerno ponavljanje vedenja druge osebe, pri čemer otrok posnema njena sredstva, da bi dosegel enak cilj kot ona.

revolucija v devetem mesecu

je kakovostna sprememba v dojenčkovem razumevanju socialnega sveta, ki se izraža skozi pojav niza človeku specifičnih vedenj, in ki predstavlja začetek razvoja razumevanja drugih kot intencionalnih bitij.

skupna vezana pozornost

je triadno vedenje, ki se kaže v referenčnem trikotniku otrok-odrasli-predmet/dogodek in s katerim si otrok in odrasli delita pozornost do istega predmeta/dogodka → pozornost skupaj vežeta na isti predmet ali dogodek. SVP vključuje niz posebnih socialnih spretnosti in interakcij:

a) skupno vezano pozornost na dogajanje s predmetom

b) spremljanje pozornosti drugega

c) usmerjanje pozornosti drugega na zunanje predmete ali dogajanje

socialno sklicevanje

je otrokovo sklicevanje na odzive drugih ljudi, da bi na ta način pridobil podatke, s katerimi bi lahko osmislil določeno situacijo.

človek kot intencionalno bitje

je človeku specifična oblika razumevanja sebe kot intencionalnega posrednika dogajanja v zunanjem okolju. Vsebuje zavedanje lastnih ciljev ter aktivno izbiro med različnimi sredstvi, s pomočjo katerih so ti cilji dosegljivi.

socialno posnemanje

namerno posnemanje vedenja druge osebe, pri čemer pa otrok predvsem posnema njeno vedenjsko namero (uči se o namembnosti predmetov).

separacijska anksioznost

je otrokov distresni odziv na ločitev od znane osebe, s katero je vzpostavil medsebojno naklonjen odnos.

navezanost

je dejaven, medsebojno močno naklonjen recipročen odnos med dvema osebama. Naklonjen odnos med otrokom in osebo, ki skrbi za otroka, se začne razvijati na podlagi otrokovih prirojenih signalov, s katerimi prikliče drugo osebo v svojo bližino. Pri tem pa ima druga oseba prirojeno zmožnost odzivanja na specifične otrokove signale.

faze navezanosti

1. faza pred navezanostjo,

2. faza oblikovanja navezanosti

3. faza jasne navezanosti

4. faza oblikovanja recipročnega odnosa

notranji delovni model navezanosti

je niz pričakovanj pri posameznikih, ki izvira iz zgodnjih izkušenj v odnosu otrok - referenčna oseba. Nanaša se na dostopnost ter občutljivost referenčne osebe do otroka, predstave o interakciji otroka z njo.

tuja situacija

je postopek, ki vključuje kratke ločitve in ponovna snidenja otroka s staršem. Z njim ocenjujemo kakovost otrokove navezanosti.

M. Ainsworth: 4 glavni vzorci navezanosti

varna, izogibajoča, ambivalentna (upirajoča) in dezorganizirana navezanost

moralni razvoj

oblikovanje zavesti o tem, kaj je pravilno in kaj napačno, ter kot vzpostavljanje nadzora nad lastnimi potrebami in željami z ozirom na standarde, ki jih posameznik zaznava v okolju.

rudimentarna sposobnost presojanja

oblikovanje sodb o tem, kaj je pravilno in kaj napačno

prosocialno/altruistično vedenje

so dejanja, s katerimi posameznik deluje v prid drugim ljudem, ne da bi ob tem pričakoval korist zase.

empatija

je sposobnost razumevanja čustev drugih in odzivanje nanje s komplementarnimi čustvi.

razvojne stopnje empatije

globalna, egocentrična, kvazicentrična, prava

> globalna empatija

do prbl 6.meseca, NR se avtomatično odzove na jok drugega NR, sodoživlja in mimično posnema Č izraze

> egocentrična empatija

• 11, 12 - 24 mesecev,

• povezana je z zavedanjem o sebi

• drugemu otroku ponudi enako tolažbo, kot bi si jo želel on sam; za reševanje problemov drugih uporabi lastno strategijo

> kvazicentrična empatija

malček kaže, da že dobro razlikuje med seboj in osebo, ki potrebuje pomoč, vendar je še zmeden pri dajanju pomoči (prinese svojega medvedka, nato malčkovega medvedka)

> prava empatija

• do prbl 3. leta

• otrok se prepozna v ogledalu

• zaveda se, da se notranja stanja drugih razlikujejo od drugih, zato jim tudi ponudi ustrezno pomoč (metaspoznavni razvoj).

vzorčna atribucija

je običajna, vsakdanja razlaga vzrokov, ki jih posameznik pripisuje pojavu opaženega vedenja pri sebi ali drugih ljudeh.

funkcijska igra

Igra z zaznavno-gibalnimi funkcijami, s spoznavnega vidika je najpreprostejša vrsta igre. Pojavi se že v prvem mesecu (otrok nosi predmete v usta) in je prevladujoča vrsta igre v prvem letu. Ta vrsta igre vpliva na razvoj razumevanja vzročno-posledičnih odnosov ter sposobnost napovedovanja in predvidevanja.

konstrukcijska igra

Igra pri kateri otrok iz prvin igrače nekaj gradi. Pojavi se v drugem letu starosti. Z razvojem postaja vse pogostejša in kompleksnejša. Spodbuja zgodnji socialni, spoznavni in jezikovni razvoj, oziroma razvoj ustvarjalnosti, razumevanja prostorskih odnosov, odkrivanja vzročno-posledičnih odnosov, ohranjanje pozornosti ter sledenja nameri in pomenu. Spodbuja tudi pripisovanje in preoblikovanje pomena predmeta in/ali dejanja.

simbolna igra / igra pretvarjanja

Igra v kateri otrok reprezentira nekaj iz stvarnega ali domišljijskega sveta. Lahko jo opazimo pri enoletnih dojenčkih, a je razmeroma redka in kratkotrajna. V drugem letu pride do porasta sposobnosti reprezentacije in s tem tudi simbolne igre. Z razvojem začenja malček v simbolni igri:

• en predmet nadomeščati z drugim

• povezovati simbolne sheme v sosledja

• nato nadomešča predmete v nizu

• nazadnje pa zmore v posamičnem simbolnem dejanju nadomestiti dva ali več predmeta. Dvojno nadomestitev lahko opazimo konec tretjega leta.

Simbolna igra spodbuja zgodnji spoznavni razvoj, razvoj od osredotočenosti nase na osredotočenost na druge. Omogoča tudi predelavo in razreševanje konfliktov.

dojemalna igra

Igra, v kateri otrok izraža razumevanje odnosov (poimenovanje, sledenje in dajanje navodil, dojemanje odnosov).

→ razvoj socialnih spretnosti, razvoj govornega razumevanja in izražanja, razumevanje vzročno posledičnih odnosov, usmerjanje pozornosti

Pogostejša je po prvem letu.

igra s pravili

Začne se pojavljati v tretjem letu, zlasti v interakciji s kompetentnejšimi partnerji. Pri tej igri otrok sprejme vnaprej postavljena pravila in se po njih ravna.

→ nadzorovanje lastnega vedenja, dejanj in odzivov ter določanje mej

socialna igra (kategorija za sebe, ni del spoznavne igre)

igra brez udeležbe, opazovalna igra, samostojna igra, vzporedna igra, asociativna igra, sodelovalna igra, kontaktna igra in opazovalna igra z vključitvijo.

Razlika med igro brez udeležbe in opazovalno igro?

Pri obeh igrah otrok ne sodeluje pri igri z drugimi, vendar pa jim pri opazovalni igri postavlja vprašanja ali se pogovarja.

Razlika med samostojno in vzporedno igro?

Pri samostojni igri se otrok sam igra z igračami, ki so različne od igrač drugih, vzporedna igra pa poteka v bližini drugih otrok in se igrajo s podobnimi igračami, vendar pri tem ne vplivajo drug na drugega.

Razlika med asociativno in sodelovalno igro?

Pri asociativni si otroci ne razdelijo dela in se ne organizirajo z namenom doseganja skupnega cilja.

mentalno razvitejši partner

je partner, zrelejši in kompetentnejši od otroka, ki lahko spodbuja otrokov razvoj in ga vodi v njegovo območje bližnjega razvoja.

igra d/m z mentalno razvitejšim partnerjem

je bolj raznolika, dolgotrajna in zapletena kot njihova samostojna igra. Simbolna igra malčkov je prbl dvakrat daljša, kadar se igrajo z MRP. Vygotsky to razlaga s pomočjo koncepta območja bližnjega razvoja. A sama prisotnost igralnega partnerja še ne zagotavlja spodbujanje otrokovega razvoja.

koncept območja bližnjega razvoja

predstavlja razkorak med dejansko ravnjo otrokovega razvoja in potencialno ravnjo, ki jo otrok lahko doseže ob pomoči mentalno razvitejšega partnerja

medkulturne razlike v igri, oziroma dimenzija individualizem - kolektivizem

individualistične kulture: poudarjajo samostojnost, neodvisnost, dosežke posameznika → zgodnja samostojna zaposlitev z igračami kot priprava na kasnejše delovanje v vsakdanjem življenju (osrednja vloga predmetov).

kolektivistične kulture: pojmujejo posameznika kot del socialnega konteksta ter poudarjajo medodvisnost in sodelovanje z drugimi

simbolno mišljenje

pomeni sposobnost rabe npr. mentalnih slik, besed, gibov, likovnih izrazov kot simbolov za označevanje nečesa drugega.

Kakšne so (po Piagetu) omejitve predoperativnega mišljenja?

egocentrizem, animizem, centriranje in ireverzibilnost mišljenja, osredotočanje na stanje in ne spremembo, nezmožnost razlikovanja med zunanjostjo oziroma videzom in realnostjo.

egocentrizem

otrok ni možen razlikovati svoje perspektive od perpsektive drugih.

animizem

je značilnost mišljenja v zgodnjem in srednjem otroštvu, ko otrok značilnosti živega pripisuje neživim stvarem in predmetom.

artificializem

je način mišljenja, pri katerem otrok razlaga, kot da so različni naravni pojavi rezultat človekove dejavnosti (verjame, da naravne dogodke povzroča človek).

finalizem

značilen za animistično in artificialistično razumevanje sveta. Je način mišljenja, ko otrok vsem pojavom pripisuje določen namen.

predkavzalnost

ki se kaže v nezmožnosti razlikovanja med fizičnim in psihičnim svetom, ko otroka najprej zanima odgovor na vprašanje “zakaj”, potem pa ga zanima namen in šele nato odg na vprašanje “kako”.

realizem

je otrokova nezmožnost razlikovati med mentalnimi in fizičnimi entitetami. Sanje npr razume kot nekaj resničnega. Težave mu povzroča tudi razlikovanje med resničnostjo in domišljijo.

centriranje mišljenja

otrok na predoperativni stopnji je zmožen razmišljati le o enem vidiku problema.

miselno ohranjanje/konzervacija

sposobnost razumevanja, da dve enaki količini nečesa ostaneta enaki, če nobeni od njiju česa ne dodamo oziroma odvzamemo.

ireverzibilnost

ena od omejitev otrokovega mišljenja na predoperativni stopnji, ki mu onemogoča razumeti, da miselne operacije potekajo v dve ali več smeri.

število

število je miselni, oziroma logični konstrukt, s katerim izražamo količino prvin v neki množici. Razumevanje pojma števila vključuje dve osnovni miselni operaciji, in sicer razumevanje glavnih/kardinalnih in vrstilnih/ordinalnih števnikov.