8. javne finance in fiskalna politika

posredni davki

lahko prevalimo na potrošnika

obračunamo od dobrin in storitev, tako posredno poberemo od ljudi

davčni plačnik in zavezanec nista nujno ista oseba

direktni davki

ne moremo prevaliti na drugega

obračunamo neposredno podjetjem ali posameznikom

davčni plačnik in zavezanec sta ista oseba

napredujoči davki

povečujejo se z dvigom dohodka davčnega zavezanca, kar pomeni, da zavezanci z višjim dohodkom plačujejo višji delež davkov v dohodku glede na zavezance z nižjim dohodkom

sorazmerni davki

konstanten delež dohodka v obliki davka ne glede na višino dohodka

nazadujoči davki

delež davkov v dohodku zavezancev se zmanjšuje z dvigom dohodka

davčni zavezanec

vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti

davčni plačnik

oseba, ki je dolžna neposredno plačati nek davek

davčno prevaljevanje

prevaljevanje plačila davka na drugo osebo

3 načini:

razdelitev davčnega bremena - prevalitev dalje na kupca ali nazaj na produkcijske faktorje

davčno breme v celoti nosi kupec - ko je povpraševanje popolnoma neelastično

davčno breme v celoti nosi proizvajalec - povpraševanje je popolnoma elastično oz. ponudba je popolnoma neelastična

davčno izogibanje

ravnanje davčnega zavezanca, ki je v okviru zakona in legalno prepreči zmanjšanje realnega dohodka s tem, da ta izkoristi pravne praznine v davčno pravnem sistemu

davčna utaja

nezakonito ravnanje. saj zavezanec za plačilo davka plača manj, kot bi ga zakonsko moral tako, da skrije svoje prihodke ali informacije, ki so pomembne za obdavčitev le - tega

povprečna davčna stopnja

razmerje med plačanimi davki in višino dohodka - razmerje med zneskom davka in davčne osnove

mejna davčna stopnja

davčna obremenitev, ki izhaja iz povečanja dohodka za 1 USD

razmerje med spremembo davka in spremembo davčne stopnje

MDS nam pove, za koliko se poveča davčna obremenitev, če se nam dohodek poveča za 1 enoto

načelo vertikalne izenačenosti

FP temelji na obdavčenju tistih posameznikov z enakimi dohodkovnimi razmerami - ljudi z različnimi dohodki obravnava davčno različno

načelo horizontalne izenačenosti

FP temelji na obdavčenju posameznikov z različno višino dohodka, vzpostavljajo normativne kriterije enake obravnave - ljudje z enakimi dohodki naj bodo obdavčeni enako

načelo koristi

obdavčenje naj bo sorazmerno z obsegom koristi od obdavčitve

načelo plačilne sposobnosti

znesek plačanih davkov naj bo sorazmeren z višino dohodka in premoženja

ramseyevo davčno pravilo

treba je obdavčiti tiste dobrine, po katerih se AD ne bo dosti spremenila oz. katerih povpraševanje je cenovno neelastično

optimalni pribitek je inverz cenovne elastičnosti povpraševanja

z istega vidika je optimalna davčna stopnja določena kot inverz cenovne elastičnosti povpraševanja, ker počisti mrtve izgube in predlaga višje davčne stopnje za blago, katerega cenovna elastičnost povpraševanja je nizka

proračunski suficit

T > G - povečuje narodno varčevanje

pojavi se, ko vsi davki in drugi prihodki presežejo vladne izdatke za dano leto - država je v danem letu več pridobila kot izgubila

proračunski deficit

G > T - zmanjšuje narodno varčevanje

pojavi se, ko so vsi davki in prihodki manjši od izdatkov

dejanski proračun

dejanski državni izdatki, davčni prihodki in primanjkljaj oz. presežek po tekočih cenah

ciklični proračun

upošteva učinek poslovnega cikla na davčne prihodke in državne izdatke ter predstavlja razliko med dejanskim in strukturnim proračunom

strukturni proračun

kolikšni bi bili davčni prihodki, če bi gospodarstvo delovalo pri potencialnem outputu

javni dolg

skupna zadolženost države do domačih in tujih imetnikov, vsota primanjkljajev iz preteklosti

sestavljen je iz celotnih nakopičenih dolgov vlade oz. je celotna evrska vrednost vladnih obveznic

avtomatski stabilizatorji

samodejno orodje za odpravo nihanj BDP brez samovoljne fiskalne politike

učinek izrinjanja

analizira kratkoročni učinek strukturiranega primanjkljaja na gospodarsko rast

multituda učinka je odvisna od proizvodne vrzeli

intenzivnost učinka je odvisna od integracije finančnih trgov, mednarodnih povezav, determinant naložb in načina financiranja primanjkljaja

učinek lahko zmanjša denarna politika in priliv tujega kapitala

ekspanzivna fiskalna politika

G narašča, T pada

pripelje do povečanja AD in BDP ter do zvišanja C

strukturni deficit je posledica uzakonjenih diskrecijskih programov in aktive FP

restriktivna fiskalna politika

G pada, T narašča

pripelje do zmanjšanja AD in BDP ter do nižjih C

strukturni deifict je posledica uzakonjenih nediskrecijskih ukrepov