Antična umetnost

terminologija

idol

figuralna upodobitev nadnaravnega bitja, za katerega so nekdaj verjeli, da stalno ali le začasno bivajo v podobah

megaron

v okviru mikenske arhitekture velika osrednja dvorana pravokotnega tlorisa; v sredini je odprto ognjišče okrogle oblike; obdajajo ga štirje stebri, ki podpirajo streho; tloris mikenskega megarona je vplival na zasnovo grškega templja

predarhajsko obdobje

1000 pr. Kr - 650 pr. Kr.

arhajsko obdobje

650 pr. Kr. - 500 pr. Kr

klasično obdobje

500 pr. Kr - 323 pr. Kr.

helenistično obdobje

323 pr. Kr. - 30 pr. Kr

steberni red

red ( modul), ki določa razmerja posamenih delov stebra, pa tudi razmerje med stebri samimi in med drugimi deli grškega templja

steberni red

dorski, jonski in korintski

steber

pokonče, valjast stavbni člen: praviloma služi kot podpora, lahko pa je tudi izrazito dekorativne narave

steber sestavni deli

noga (baza), deblo, ki je gladko ali žlebljeno ( kanelirano), vrat in glavič (kapitel)

jajčnik (jonski kumation)

okrasni pas iz izmeničnih jajčastih in puščičnih osti podobnih oblik; uporablja v jonskem in korintskem stebernem redu

meander

nepretrgan, vijugast ornament

arhitrav

vodoravna greda s preklado nad nizom stebrov, ki nosi zgornji del stavbe in streho

triglif

pokončno žlebljena kamnita plošča; skupaj z metopo se izmenjujeta v frizu nad arhitravom v dorskem stebernem redu

metopa

vmesno polje; pravokotna kamnita plošča, večinoma okrašena z reliefi; na arhitravu dorskega templja se izmenjuje s triglifi

timpanon

čelno polje grškega templja, pogosto okrašeno s skulpturami

kuros

moderni izraz za golo mladeniško figuro, ki je značilna za grško arhaično umetnost

kore

moderni izraz za oblečeno dekliško figuro, ki je značilna za grško arhaično umetnost

kontrapost

kompozicijski princip; izravnava nasprotujočih si gibov, napetosti in ritmov v upodobitvi stoječega človeškega telesa

idealizem

način upodabljanja; njegova glavna značilnost je uporaba tipiziranih vzorcev

stilizacija

preoblikovanje naravne oblike v skladu z merili določenega slogovnega ideala; nasprotje realistični in naturalistični upodobitivi

realizem

način upodabljanja; njegova glavna značilnost je težnja po čim bolj zvestem in neposrednem posnemanjem stvarnega sveta

simetrija

somerje, sorazmerje

simetrična kompozicija

oblika kompozicije, pri kateri posamezne prvine razporedimo zrcalno glede na simetrično os; da bi se izognili enoličnosti, lahko pri tem rahlo odstopamo

naturalizem

način upodabljanja; njegova glavna značilnost je težnja po čim bolj zvestem in neposrednem posnemanjem stvarnega sveta tudi v najmanjših podrobnostih

draperija

gubanje upodobljenega oblačila ali tkanine

modul

merska enota za določanje razerij

vazno slikarstvo

slikanje na lončene posode

geometrični slog

1100 pr. Kr do 700 pr. Kr.

orientalski slog

7 st. do sredina 6 st. pr. Kr.

črnofigurni slog

od sredine 6 st. pr. Kr.

rdečefigurni slog

od 530 pr. Kr.

akropola

dvignjeni in utrjeni del grškega mesta s templji in zakladnico; središče religioznega življenja grškega mesta

agora

osrednji trg grškega mesta; središče javnega življenja

tolos

grški tempelj okroglega tolorisa

republikansko obdobje

do 27 pr. Kr.

avgustejsko obdobje

27 pr. Kr. do 14

cesarsko obdobje

začetek 1 do začetek 4 stoletja

lok

iz krivin sestavljen nosilni del

obok

tudi svod; del stavbnega telesa, ki se razpenja prek različnih nosilcev, da prekrije prostor

kupola

obok v obliki sferičnega segmenta nad okroglim, kvadratnim ali mnogokotnim tlorisom

slop

podporni stavbni člen z večinoma pravokotnim ali osmerokotnim prerezom, bazo in običajno tudi kapitelom, lahko prostostoječ ali pa izstopa iz stene

polsteber

steber, ki le do polovice izstopa iz podlage

atrij

notranje dvorišče v rimski hiši; kasneje preddverje, še zlasti v krščanski baziliki

peristil

stebrišče, ki obdaja notranje dvorišče

bazilika

v grški arhitekturi izraz za prostor, dvorano;

v rimski arhitekturi izraz za javno zgradbo v kateri so se odvijale upravne, sodne in trgovske ali kultne dejavnosti;

v starokrščanski arhitekturi izraz označuje posebno, vzdolžno obliko cerkvene stavbe, ki so ji kasneje dodali še prečno ladjo, tako da ima tloris obliko latinskega križa

slavook

v rimskem stavbarstvu posebna oblika arhitekture v obliki vrat, ki so jo postavili v čast zmage, slavolok je imel bodisi ena bodisi več vrat; zidani slobi nosijo banjasti obok nad njimi pa je atika; slavolok je ponavadi bogato okrašen z reliefnimi upodobitvami

v starokrščanskem stavbarstvu z izrazom slvolok označujemo na dveh izstopajočih stebrih sloneč lok med oltarnim prostorom in ladjo

atika

nižja stena nad glavnim zidcem; pogosto sklep niza lokov ali pa za zakrithe strehe

sarkofag

velika kamnita, glinena ali lesena rakev

inkrustracijski slog ali slog I

150 - 80 pr. Kr.

arhitekturni slog ali slog II

80 pr. Kr. - 50

egipčanski slog ali slog III

15 pr. Kr. - 50

ilizionistični slog ali slog IV

50 - 79