Psihologija

psihologija

znanost, ki proučuje duševne procese, osebnost in vedenje

duševni procesi

notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem zaporedju in običajno vodijo k določenemu izidu

osebnost

relativno trajna in edinstvena celota duševnih, telesnih in vedenjskih značilnosti posameznika

vedenje

oblika zunanjega izražanja osebnosti

znanost

z znanstveno metodo pridobljena in sistematično urejena spoznanja, ki pojasnjujejo določene vrste pojavov

metode

različni splošni načini in postopki za raziskovanje

tehnike

bolj specialni postopki za zbiranje podatkov znotraj metod

eksperiment

raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja nek pojav, da bi ugotovil, kako ti pogoji vplivajo na ta pojav

intervju

tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci

vprašalnik

tehnika zbiranja podatkov v pisni obliki, prisotnost raziskovalca ni nujna

ocenjevalna lestvica

tehnika, ki jo uporabljamo za ugotavljanje stopnje izraženosti proučevanih pojavov

psihološki testi

standardizirani instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti

statistika

metoda zbiranja, urejanja, kvantitativne obdelave, prikazovanja in analiziranja številskih podatkov

populacija

množica pojavov, ki jo statistično proučujemo

enota

posamezen pojav populacije

vzorec

skupina enot, od katere pridobimo podatke

temperament

značilnosti čustvovanja in način vedenja

značaj

celota motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti

sposobnosti

lastnosti, ki vplivajo na uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov

telesne značilnosti oz. konstitucija

značilnosti telesnega videza

samopodoba

del osebnosti, ki jo sestavljajo vse misli in čustva, ki jih imamo v zvezi s seboj

dednost

potencial, zapisan v genih kot nosilcih dednega zapisa

okolje

celota nepodedovanih vplivov na razvoj

socialna skupina

socialna enota, ki jo sestavlja omejeno število posameznikov, med katerimi obstaja stabilen sistem odnosov in določene norme vedenja, ki so usmerjeni k doseganju skupnih ciljev

socialna vloga

vsota pričakovanih vedenj, ki so vezana na določen položaj v skupini

socialno vplivanje

procesi, s katerimi ljudje neposredno ali posredno vplivamo na mišljenje, čutenje in dejavnost drugih ljudi

podrejanje

proces, med katerim posameznik ali skupina sprejme odločitve, da bo svoje vedenje prilagodil zaznavnim zahtevam okolja

poslušnost

popuščanje vplivom avtoritete

socialno zaznavanje

proces zaznavanja in presojanja drugih ljudi, samih sebe, socialnih odnosov in socialnih situacij

prosocialno vedenje

vse aktivnosti, ki jih družba pozitivno vrednoti

proindvidualno vedenje

vedenje, pri katerem v medosebnih odnosih v ospredje postavljamo sebe in svoje koristi

disocialno vedenje

vedenje, ki ni v skladu z normativno urejenostjo neke družbe

agresivno vedenje

fizično ali besedno vedenje, katerega namen je povzročanje fizične ali psihične škode

medosebna komunikacija

proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila oz. simbole, ki so povezani z določenim pomenom

učinkovita komunikacija

komunikacija med dvema osebama, pri kateri si prejemnik razlaga sporočilo pošiljatelja tako, kot je le-ta želel, da bi si

nebesedno sporazumevanje

vsako sporazumevanje, ki ne vključuje besed ali simbolov, ki besede nadomeščajo

stališča

celote prepričanj, čustev in vrednostnih ocen v odnosu do socialnih situacij in objektov, ki delujejo kot pripravljenost za določen način vedenja

stereotipi

posplošena in poenostavljena pojmovanja oz. sodbe o drugih ljudeh oz. družbenih skupinah

predsodki

stališča do socialnih skupin, ki niso upravičena, preverjena in utemeljena, jih spremljajo močna čustva ter so odporna na spremembe

občutenje

proces sprejemanja in pretvorbe dražljajev

zaznavanje

proces organizacije in interpretacije občutkov

absolutni senzorni prag občutka

najmanjša jakost dražljaja, ki je potrebna za nastanek občutka

diferencialni senzorni prag občutka

najmanjša razlika v intenzivnosti dražljajev, ki jo občutimo

čutna

senzorna adaptacija

zaznavna organizacija

proces organizacije čutnih informacij v smiselne celote ali objekte, ki poteka po načelih zaznavne organizacije

pozornost

proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev, ki vpliva na to, kaj bomo zaznali

zmotne zaznave

zaznave, ki se ne ujemajo s stvarnostjo

iluzije

zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo ali interpretiramo

halucinacije

zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni pojavi v CŽS

učenje

proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom

klasično pogojevanje

enostavna oblika učenja, pri katerem se naučimo neobičajnih in nehotenih odzivov na nevtralni dražljaj, zato ker sta bila neki odziv in neki dražljaj večkrat povezana

instrumentalno pogojevanje

oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika

modelno učenje

oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela

besedno učenje

učenje besed ali drugih simbolov

učna motivacija

dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje ter določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost

učna strategija

zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jih učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije

kompetenca

zmožnost uspešno opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin, stališč in vrednot

pomnjenje

proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij

mišljenje

različni spoznavni procesi, ki potekajo v delovnem spominu oz. proces odkrivanja novih odnosov med informacijami oz. proces reševanja miselnih problemov

reševanje problemov

miselni proces, pri katerem iskanje rešitve oz. doseganje cilja presega preprosto uporabo prej naučenega

ustvarjalnost

miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustrezni dosežki

inteligentnost

sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju

testi inteligentnosti

standardizirani instrumenti za merjenje inteligentnosti

čustva oz. emocije

duševni procesi in stanja, s katerimi doživljamo in izražamo vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do sebe

motivacija

vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili cilj

cilji

predmeti in situacije za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili našo potrebo

želja

predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo

motiv

doživeta potreba, usmerjena k cilju, od katerega pričakujemo, da bomo z njegovo uresničitvijo zadovoljili tudi potrebo

potreba

stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti

volja

zavestno hotenje in voljna odločitev, da nekaj storimo ali da nečesa ne storimo

vrednote

posplošeni cilji, ki jih cenimo, želimo in se zanje zavzemamo

frustracija

doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji

naučena nemoč

prepričanje, da vsi napori vodijo k neuspehu

konflikt

doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo

stres

vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih reakcij organizma na dražljaje, ki zmotijo duševno ravnovesje

stresorji

pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost

eustres

ko ocenjujemo, da so naše sposobnosti večje od zahtev

distres

ko ocenjujemo, da so zahteve večje od naših sposobnosti

osebnostna čvrstost

lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic

konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami

težavo rešimo oz. zadovoljimo potrebo, ne da bi pri tem ovirali druge pri zadovoljitvi njihovih potreb

obrambni mehanizmi

vedenjski vzorci, ki se sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi bila prizadeta naša samopodoba