Geografija - vetrni in obalni relief

deflacija

vetrovno odnašanje drobnih delcev s površja

korazija

proces mehanskega oblikovanja kamnitega ali skalnatega površja

vetrna akumulacija

odlaganje prašnega materiala ter posledičen nastanek sipin

barhani ali srpaste sipine

sipine, ki nastajajo tam, kjer ima veter večinoma stalno smer

priobalne sipine

sipine, ki nastajajona obalah morij in jezer

npr. obale Francije, Nizozemske, Danske,…

erg ali peščena puščava

redka oblika puščave s peščenimi sipinami in opaznimi učinki vetrne akumulacije

npr. Namib, Saharski erg, Arabska puščava,…

serir ali kamnita puščava

najpogostejša oblika puščave z gruščnatim povšjem in monim procesom deflacije

npr. Atakama, Dolina smrti,…

hamada ali skalna puščava

vrsta puščave s površjem iz golega skalovja, ki se po večini nahaja v bolj goratem svetu

šoti ali slana puščava

vrsta puščave, ki nastaja v kotanjah, ki so običajno del leta slana jezera ali močvirja

puhlica

zelo drobnozrnat in rahlo sprijet sediment rumenkaste barve, na kateri se lahko razvije ena najrodovitnejših prsti - černozjom

abrazija ali morska erozija

proces, kjer morje deluje na obalos pritiskom vode, trganjem kamnin → obala se krči

morska akumulacija

proces nanašanja materiala na obalo

→ obala se širi

klif

strma, dvigajoča se pobočja

peščena morska obala

nastaja zaradi odlaganja materiala ob zalivih

morski spodmol

spodjeden del klifa

abrazijska polica

v morje spučajoča se polica pod klifom

zemeljske kose

nastanejo tam, kjer obalni tok teče vzporedno z obalo

laguna

posebne plitvine, ki nastanejo za zemeljskimi kosami

obalne sipine

nastanejo vzporedno z obalno črto zaradi vetrne akumulacije in plitve obale

dalmatinski tip obale

tip obale, ki poteka vzporedno s slemenitvijo in je ugoden za razvoj množičnega turizme, vendar manj primeren za plovbo tovornih ladij

npr. vzhodna jadranska obala (Hrvaška)

riaški tip obale

tip obale, ki poteka prečno na slemenitev in je primeren za poslitev, plovbo, turizem in pristanišča

npr. slovenska obala, obala Galicije, JZ obala Irske,…

rias

dolgi, široki v kopno zajedajoči se zalivi, ki so nekdanji deli rečnih dolin

fjordski tip obale

ledeniško preoblikovana, gorata in razčlenjena obala z globoko v celino zajedenimi fjordi, ki je primerna za plovbo daleč v notranjost, vendar neugoden za poselitev

npr. Grenlandija, Skandinavija

estuarijski ali lijakasti tip obale

nizke obale z veliko amplitudo valovanja in raznolikimi ekosistemi, ki jih sestavljajo ustja rečnih dolin in omogočajo ladijski promet tudi več km v notranjost, lahko tudi poplavljajo, zato imajo zapornice

npr. obale rek Z Evrope (Ren, Sena, Loara, Odra, Łyna…)

lagunski tip obale

nizka obala s plitvimi zatoki in zalivi - lagunami, ki ima majhno abrazijsko moč in močno akumulacijo, ni primerna za večje plovbe in ima poseljene zemeljske kose

npr. Benetke, obale Baltskega morja

deltasti tip obale

tip obale, ki nastaja ob rečnih deltah in ne omogoča gradnje pristanišč, vendar je ponavadi gosto poseljen (razen v zatišnih legah) in zanimiv za turizem

npr. delta Nila, Mississipija, Donave,…

koralni tip obale

poseben tip obale, ki potrebuje topla in plitva morja, saj tam nastajajo koralne čeri in grebeni, ki otežujejo plovbo, vendar predstavljajo turistično atrakcijo

npr. Oceanija, avstralske obale