1/29
Ti učni kartončki pokrivajo ključne koncepte, umetnike in umetniška dela od baroka na Slovenskem prek rokokoja, neoklasicizma in romantike do historizma in inženirske arhitekture 19. stoletja.
Name | Mastery | Learn | Test | Matching | Spaced | Call with Kai |
|---|
No analytics yet
Send a link to your students to track their progress
Barok na Slovenskem
Obdobje v 17. in 18. stoletju, ki je potekalo hkrati s protireformacijo (škof Hren) s ciljem obnove katoliške cerkve in utrjevanja njene avtoritete prek dramatične in čustvene umetnosti.
Valvasorjev krog slikarjev
Skupina mojstrov, ki jih je Janez Vajkart Valvasor zbral na gradu Bogenšperk za izdelavo dela Slava vojvodine kranjske, kjer je delovala tudi prva posvetna grafična delavnica.
Almanach
Slikar iz Antwerpna, ki je v svojem delu Veselo omizje (1670) uporabil kjaroskuro tehniko in realizem v obrazih za kritiko razvad 17. stoletja, kot sta pijančevanje in kvartopirjenje.
Akademija delavnih (Academia Operosorum)
Ustanovljena leta 1693 v Ljubljani kot združba kranjskih učenjakov in domoljubov pod vodstvom Janeza Gregorja Dolničarja z namenom duhovnega in umetnostnega preporoda države.
Ljubljanska stolnica (Stolnica sv. Nikolaja)
Najpomembnejši baročni gradbeni projekt v Ljubljani (1717), za katerega je načrte poslal Andrea Pozzo, poslikave pa izvedel Giulio Quaglio; cerkev je jezuitskega tipa s kupolo in stranskimi kapelami.
Giulio Quaglio
Slikar, ki je v ljubljanski stolnici in semeniški knjižnici ustvaril iluzionistične freske (npr. Apoteoza sv. Nikolaja, 1707), ki vizualno odpirajo arhitekturni prostor v nebesno neskončnost.
Luka Misle
Vodja ljubljanske kamnoseške delavnice, ki je zaposlil padovanska kiparja Angela Puttija in Jakoba Conterija za izdelavo oltarjev, portalov in vodnjakov.
Angelo Putti
Kipar, avtor Portala semenišča (1714) v Ljubljani, ki vključuje figuri dveh atlantov, oblečenih v herkulske kože, putte in napise za učenjake.
Francesco Robba
Najpomembnejši kipar ljubljanskega baroka (1698−1756), avtor vodnjaka treh kranjskih rek (Sava, Krka, Ljubljanica) in oltarja sv. Rešnjega telesa, znan po dinamičnih figurah in razvihani draperiji.
Valentin Metzinger
Baročni slikar, znan po aristokratskih portretih, kot je portret grofa Lamberga (1746), kjer so poudarjeni idealiziran obraz, družinski grb in statusni simboli.
Franc Jelovšek
Slikar, avtor dela Sveta družina (1734), ki združuje svetopisemsko snov z baročno dinamiko, kjaroskurom in idealiziranimi obrazi.
Rokoko
Umetnostni slog (1720−1760), ki izvira iz Francije (slog Ludvika XV.) in ga zaznamujejo motiv rocaille (školjka), pastelne barve, asimetrija, eleganca in dekorativnost.
L'art pour l'art (Umetnost za umetnost)
Koncept v rokokoju, kjer umetniška dela (npr. Antoine Watteau, Ukrcanje v Kitero) nimajo globokega moralnega sporočila, ampak služijo zgolj estetskemu užitku in ustvarjanju vzdušja.
Jean Honore Fragonard
Avtor slike Gugalnica (1767), ki predstavlja rokokojno igrivost, senzualnost in nestalnost prek motiva skrivnega srečanja ljubimcev.
William Hogarth
Angleški slikar, ki je ustvarjal moralno poučne zgodbe in puritanske pridige, kot je serija Jutro (1743), ki kritizira dogovorjene poroke in razvade aristokracije.
Neoklasicizem
Umetnostni trend (vrh 1780−1820), ki se kot odziv na barok in rokoko vrača k antičnim idealom razuma, reda, simetrije in domoljubja.
Jacques Louis David
Vodilni neoklasicistični slikar, avtor del Prisega Horacijev (1784−85) in Umorjeni Marat (1793), ki poudarjata republikanske vrednote in patriotizem.
Antonio Canova
Kipar, ki je Napoleona Bonaparta upodobil kot Marsa Prinašalca miru (1806) po zgledu antičnih aktov, s poudarkom na dostojanstvu in telesni popolnosti.
Franc Kavčič
Slovenski neoklasicistični slikar, avtor del Fokion z ženo in bogato Jonko ter Salomonova sodba (1817), ki izpostavljata razum in moralne vrline.
Romantika
Umetniško gibanje (1800−1850), ki poudarja subjektivnost, čustva (strah, tesnoba, strast), domišljijo in divjo, neobvladljivo naravo.
Theodore Gericault
Avtor slike Splav Meduze (1819), ki prek prikaza resničnega brodoloma in trpljenja obsoja politično korupcijo in poveličuje moč narave.
Eugene Delacroix
Borec za svobodo likovnega izražanja, avtor Sardanapalove smrti in slike Svoboda vodi ljudstvo (1830), kjer barva prevladuje nad risbo.
Caspar David Friedrich
Romantični slikar, ki v delih, kot sta Popotnik nad zamegljeno pokrajino (1818) in Menih na morski obali, naravo uporablja kot nosilko subjektivnih čustev in filozofske meditacije.
John Constable
Angleški krajinar, ki je v delu Geneni voz (1821) objektivno beležil naravo in harmonično sobivanje človeka s podeželjem.
William Turner
Slikar, ki je raziskoval silovite atmosferske pojave in vrtince svetlobe, kar prikazuje delo Snežni vihar na morju (1842).
Francisco Goya
Španski slikar, avtor pretresljivih protivojnih slik (npr. 3. maj 1808) in t.i. črnih slik, kot je Saturn žre svojega otroka, ki izražajo grozote brezuma.
Bidermajer
Meščanska umetnost na slovenskem in nemškem govornem področju v 1/219. stoletja, ki poudarja družino, skromnost, delavnost in urejeno zasebno življenje.
Jožef Tominc
Vodilni bidermajerski portretist na Slovenskem, znan po izjemnem slikanju tekstur in portretih, kot sta Avtoportret (1826) in Družina dr. Frušića (1835).
Historizem
Arhitekturna usmeritev 19. stoletja, ki zavestno posnema zgodovinske sloge (neorenesansa, neobarok, neogotika) glede na namembnost stavbe.
Inženirska arhitektura
Slog druge polovice 19. stoletja, ki uporablja nove materiale, kot so litoželezo, jeklo, steklo in armirani beton, ter poudarja funkcijo in konstrukcijo (npr. Eifflov stolp, 1889).