Živčevje in njegov pomen

Zbirka flashcardov za pregled anatomije in fiziologije človeškega živčevja, vključno s centralnim in perifernim sistemom.

Živčevje

Sistem, ki skupaj z endokrinim sistemom povezuje organizem v skladno delujočo enoto, usklajuje delovanje organov, gibanje in mišljenje.

Receptorji

Čutne celice, živčni končiči ali čutna telesca, ki sprejemajo dražljaje iz okolja ali notranjosti telesa.

Aferentna živčna vlakna

Dovodna vlakna, ki pošiljajo signale od receptorjev do centralnega živčnega sistema (CŽS).

Eferentna živčna vlakna

Odvodna vlakna, ki prenašajo ukaze iz CŽS v ciljne organe ali tkiva (efektorje).

Efektor

Organ ali tkivo (npr. mišica ali žleza), ki se neposredno odzove na živčni dražljaj.

Internevroni

Nevroni v centralnem živčnem sistemu, ki povezujejo aferentne in eferentne nevrone.

Nociceptor

Senzorični receptor v koži, ki zaznava občutek bolečine.

Meissnerjevo telesce

Senzorični receptor v koži, ki je odgovoren za zaznavanje dotika.

Paccinijevo telesce

Senzorični receptor v koži, ki zaznava močnejši pritisk.

Somatski živčni sistem

Del živčevja, ki se odziva na vtise čutov, je podvržen naši volji in služi sporazumevanju z okoljem.

Avtonomni (vegetativni) živčni sistem

Del živčevja, ki deluje samodejno, povezuje delovanje notranjih organov in oživčuje gladke mišice ter žleze.

Centralni živčni sistem (CŽS)

Osrednji del živčevja, ki ga sestavljata možgani in hrbtenjača.

Periferni živčni sistem (PŽS)

Obrobni del živčevja, ki ga sestavljajo možganski živci, hrbtenjačni živci in gangliji.

Nevron

Živčna celica, ki predstavlja osnovno funkcionalno enoto živčevja.

Nevroglija

Oporno živčno tkivo, ki ima obrambno, prehrambeno in druge podporne vloge za nevrone.

Sinapsa

Stik med dvema nevronoma ali nevronom in efektorsko celico, kjer se prenaša dražljaj.

Nevrotransmiterji

Kemične snovi, kot sta acetilholin in adrenalin, ki v sinapsah prenašajo dražljaj z ene celice na drugo.

Akcijski potencial

Spremembe naboja na celični membrani zaradi gibanja ionov $Na^{+}$ in $K^{+}$, ki omogočajo prenos dražljaja.

Depolarizacija

Stanje v akcijskem potencialu, ko notranja stran celice postane pozitivna ($+$), zunanja pa negativna ($-$) zaradi vstopa pozitivnih ionov.

Repolarizacija

Ponovna vzpostavitev stanja mirovanja v celici, kjer je zunanja stran membrane pozitivna, notranja pa negativna.

Sivina

Del osrednjega živčevja, ki ga sestavljajo telesa živčnih celic, dendriti in nemielizirana vlakna.

Belina

Del osrednjega živčevja, ki ga sestavljajo mielizirana živčna vlakna (aksoni).

Meninges

Tri plasti možganskih ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo.

Dura mater

Zunanja možganska ovojnica iz čvrstega veziva, ki vsebuje venozne sinuse.

Pajčevnica (arachnoidea)

Del notranje možganske ovojnice, ki se prilega zunanji ovojnici in je zgrajena iz rahlega veziva.

Žilnica (pia mater)

Močno ožiljen del notranje ovojnice, ki se tesno prilega površini možganov in hrbtenjače.

Cerebrospinalna tekočina (CST)

Tekočina v možganskih prekatih in subarahnoidnem prostoru, ki ščiti CŽS pred udarci, ga hrani in vzdržuje homeostazo.

Hrbtenjača

Del CŽS, ki leži v hrbteničnem kanalu, vsebuje centre za reflekse in prevodne poti (traktuse) do možganov.

Cauda equina

Snop korenin križnih in repnih hrbtenjačnih živcev, ki imajo obliko konjskega repa.

Možgansko deblo (truncus encephali)

Spodnji del možganov, ki uravnava vitalne funkcije in reflekse (dihanje, srčni utrip, požiranje) ter vključuje hipotalamus.

Mali možgani (cerebellum)

Del možganov, ki ureja skladnost gibov, mišični tonus in ravnotežje.

Veliki možgani (cerebrum)

Največji del možganov, sestavljen iz dveh hemisfer, odgovoren za senzorno zaznavanje, motoriko in asociacijske procese.

Ganglij

Zbrana telesa nevronov zunaj centralnega živčnega sistema, ki služijo kot preklopne točke med vlakni.

Simpatični živčni sistem

Del avtonomnega živčevja, ki pripravi telo na stresne situacije ("fight or flight") s pospešitvijo srca in dihanja.

Parasimpatični živčni sistem

Del avtonomnega živčevja, ki prevladuje med počitkom ("rest and digest"), upočasni srce in pospeši prebavo.

Blodni živec (n. vagus)

Deseti možganski živec, ki vsebuje približno $75\, \%$ vseh parasimpatičnih vlaken v telesu.

Epiduralni prostor

Prostor med pokostnico hrbteničnega kanala in trdo ovojnico (duro mater), ki vsebuje maščobo in krvne žile.

Lumbalna punkcija

Medicinski postopek odvzema vzorca cerebrospinalne tekočine iz subarahnoidnega prostora med ledvenimi vretenci.

Meningitis

Vnetje možganskih ovojnic, ki ga pogosto spremljajo simptomi, kot so vročina, glavobol in otrdel vrat.