Učenje in pomnenje

Učenje

je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma

trajnim učinkom.

klasično pogojevanje

je učenje, pri katerem se naučimo neobičajnih innehotenih (avtomatiziranih) odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker sta se brezpogojni in nevtralni dražljaj povezana.

brezpogojni dražljaj

je dražljaj, ki sproži podedovano oziroma refleksno reakcijo

brezpogojni odziv

je podedovana oziroma refleksna reakcija na določen dražljaj

pogojni dražljaj

je nevtralen dražljaj, ki z učenjem izzove odziv, podoben brezpogojnemu odzivu

pogojni odziv

je naučena reakcija na pogojni dražljaj

instrumentalno pogojevanje

je oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost ponavljanja vedenja (odziva), glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika. Ugodne posledice vedenje krepijo, neugodne pa ga zmanjšujejo.

podkrepitve

so dogodki in dražljaji, ki povečujejo verjetnost določenega vedenja, ki mu sledijo.

kazni

so neprijetni dražljaji (dogodki), ki sledijo nekemu vedenju in tako zmanjšujejo verjetnost njegovega ponavljanja.

modelno učenje

je oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo tako, da model opazujemo

elementi modelnega učenja

1. POZORNOST: učenec je pozoren na vedenje in ga zazna

2. ZAPOMNITEV: učenec info o vedenju shrani v dolgotrajni spomin

3. IZVAJANJE: učenec vedenje, ki si ga je zapomnil vadi; na začetku to posnema še nespretno

4. MOTIVACIJA: pomembno je učenčevo pričakovanje posledic, ki naj bi jih imelo takšno vedenje

dejavniki posnemanja

• Posledice vedenja modela (bolj posnema tisto, za kar je bil tudi model nagrajen)

• Osebnostne lastnosti modela (ali je model privlačen, podoben po spolu, zunanjosti, starosti, socialnem statusu…)

• Opaznost modelnega vedenja (če je izstopajoče, pritegne pozornost)

• Učenčeve lastnosti (vrednote, potrebe, pričakovanja, (ne)samozaupanje , je bilže kdaj prej nagrajen za posnemanje…)

besedno učenje

je oblika učenja, pri kateri se učimo besede ali druge simbole

vrste besednega učenja

NA NIŽJI RAVNI – učimo se niza med seboj povezanih besed, ne da bi karkoli spreminjali (učenje na pamet)

NA VIŠJI RAVNI / SMISELNO BESEDNO UČENJE – snov poskušamo razumeti in povezati z že obstoječim znanjem, organizirati, povedati s svojimi besedami.

Opiši Bandurovo raziskavo modelnega učenja

find it!

pomnenje

je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij.

usvajanje

je začetni zapis in predelava podatkov za dolgotrajno pomnjenje.

ohranjanje

je shranjevanje za prihodnost, v spomin.

obnavljanje

ozaveščanje shranjenega

pozabljanje

je proces izgubljanja gradiva, ponavljanje več ni mogoče. Je obraten proces od učenja. Vzroki za pozabljanje so izrinjanje iz zavesti, info ne uporabljamo pogosto, poškodbe, nove info starim onemogočajo dostop do zavesti, slaba pozornost, neustrezen kontekst.

spomin

je sposobnost pomnjenja oz. mesto, kjer so informacije shranjene.

trenutni spomin

je vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani info v takšni obliki, kot jih najprej občutimo. Informacije so shranjene le 1-3 s; obseg je zelo velik, saj shrani skoraj vse informacije; imamo možnost izbirati in organizirati info za nadaljnje predelovanje; omogoča povezovanje čutnih vtisov v celoto zaznav

kratkotrajni spomin

je vrsta spomina v katerem se nove info začasno shranijo in kombinirajo s tistimi iz dolgotrajnega spomina. Nova info dobi pomen; to je tisto, o čemer razmišljamo; majhno število novih enot; 5-9 pomenskih enot, ki med seboj niso povezane si lahko zapomnimo 15-40 s; da si jih zapomnimo dalj časa, moramo ponavljati; z njim lahko obnavljamo info iz dolgotrajnega spomina; obseg povečamo z združevanjem in preoblikovanjem enot v večje pomenske kategorije; je orodje mišljenja.

dolgotrajni spomin

je vrsta spomina, v katerem je shranjeno neomejeno število informacij, ki so med seboj dobro povezane in organizirane, kar omogoča njihovo obnavljanje. Informacije so shranjene kot predstave ali kot pomen; shranjeni so postopki in dogodki iz preteklosti; lahko traja do konca življenja; težko je najti informacijo, ki jo potrebujemo.

notranji dejavniki učenja

PSIHOLOŠKI:

• umske in druge sposobnosti

• učni stil je kombinacija učnih strategij, ki jih učenec običajno uporablja

• učna motivacija so tisti dejavniki, ki nas spodbujajo k učenju in ga usmerjajo, določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost

FIZIOLOŠKI

• so kratkotrajna telesna stanja ali dolgotrajnejša

zunanji dejavniki učenja

• fizikalni

• socialni

učna strategija

1. načrtovanje

2. spremljanje učenja

3. vrednotenje in uravnavanje učenja

4. elaboracija

5. organiziranje

6. ponavljanje

kompetenca

je kombinacija deklarativnega in proceduralnega znanja ter stališč in vrednot. Je zmožnost, da uspešno opravimo neko nalogo s pomočjo znanja, stališč, veščin in vrednot. Svoje prirojene sposobnosti razvijamo v kompetence.

ključne kompetence

so tiste, ki jih ljudje potrebujemo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. So prenosljive in se med seboj povezujejo.