Priprava vadbenega programa v gibalni terapiji

Zbirka flashcardov v obliki definicij ključnih pojmov, ki pokrivajo pripravo, faze in načela vadbenega programa v sklopu gibalne terapije po predavanjih doc. dr. Darjana Smajle.

Gibalna terapija

Terapevtska disciplina, ki jo v kontekstu fakultete in kliničnega okolja izvaja doc. dr. Darjan Smajla in se osredotoča na načrtovanje ter izvedbo vadbenih programov.

Cilji gibalne terapije

Zmanjševanje atrofije, inhibicije, bolečine in strahu pred gibanjem ter izboljšanje mišične jakosti, moči, propriocepcije in obsega giba ($ROM$).

Sarkopenija

Zmanjšanje mišične jakosti in moči pri starejši populaciji zaradi neaktivnosti, kar se odraža v spremembah sestave mišičnih vlaken in centralnega živčnega priliva.

Načrtovanje vadbe

Proces, ki združuje razumevanje zahtev zmogljivosti in tveganja za poškodbe z osnovnimi načeli za razvoj živčno-mišičnega sistema.

Specifičnost

Načelo, ki pravi, da specifične trenažne vsebine vodijo do napredka v specifičnih izidih, kot je npr. povečanje jakosti za $20 \, \%$.

Progresivna obremenitev

Načelo, pri katerem moramo sisteme izpostaviti obremenitvam, na katere niso običajno navajeni (prilagajanje serij, ponovitev, intenzivnosti), da dosežemo prilagoditve.

Shared decision making

Princip skupnega odločanja po pogovoru s klientom in interdisciplinarnim timom za pripravo individualno prilagojenega vadbenega programa.

Ciklizacija in periodizacija

Osnovna načela razvrščanja vadbenih vsebin in količin v različnih obdobjih procesa vadbe.

Matvejev model

Klasični model periodizacije, ki temelji na prehodu iz višjega volumna v nižjega, nižje intenzivnosti v višjo ter manjše specifičnosti v večjo specifičnost.

Mezocikel

Srednjeročno obdobje vadbe, ki običajno traja od $3$ do $6$ tednov in ga v gibalni terapiji praviloma enačimo z eno fazo rehabilitacije.

1. faza rehabilitacije

Začetna faza, usmerjena v zaščito tkiva, obvladovanje bolečine in otekline, povračilo obsega giba ($ROM$) ter aktivacijo mišic z namenom preprečevanja atrofije.

2. faza rehabilitacije

Faza, kjer sta poudarka na povečanju mišične mase (hipertrofija) in jakosti, izboljšanju lokalne stabilnosti ter obremenitvi skozi aktiven obseg giba ($AROM$).

3. faza rehabilitacije

Faza optimizacije obsega giba in povečanja eksplozivne ter hitre moči ob hkratnem izboljšanju globalne stabilnosti s kognitivnimi zahtevami.

4. faza rehabilitacije

Pozna faza, usmerjena v naslavljanje preostalih deficitov, kondicijski trening in izvajanje športno-specifičnih vsebin.

Pasivno razgibavanje

Vsebina gibljivosti, ki se vključi izključno takrat, ko aktivno naprezanje mišic ni dovoljeno ali možno.

Yielding (kljubovanje)

Začetna oblika manualnega upora, ki se vključi takoj, ko je dovoljeno aktivno naprezanje mišic, pogosto ob aktivno-asistiranem razgibavanju.

Metoda največjih naprezanj

Vadba proti uporu z intenzivnostjo $1$ do $5 \, RM$, ki se vključi po stopnjevanju iz submaksimalnih naprezanj za povečanje jakosti.

Balistična metoda

Vadbena metoda, namenjena razvoju koncentrične moči v poznejših fazah rehabilitacijskega procesa.

Vadba po postajah

Oblika vadbene enote, kjer se opravijo vse serije ene vaje v celoti, preden se preide na drugo vajo.

Obhodna vadba

Oblika vadbene enote, kjer se opravi ena serija vseh vaj v zaporedju, nato pa se celoten krog ponovi, kar je časovno ugodno in obremeni aerobni sistem.

Kombinirani seti

Kombinacija dveh vaj (običajno zgornja in spodnja okončina), ki se opravita zaporedoma v vseh serijah pred prehodom na naslednji par vaj.

Vodilni simptomi prilagajanja

Ključni kazalniki za prilagoditev programa, ki vključujejo bolečino, oteklino, obseg giba, temperaturo, okorelost in izometrično jakost.