Radiološke slike iz predavanj - vse

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Naštej tri elemente na sliki, ki imajo različno absorbcijo rtg žarkov

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Naštej anatomske strukture na sliki

1. klasična rentgenografija

2. glej kartice “radiološke metode”

3. zrak → absorbcija je 0 oz. popolnoma prepušča žarke, maščoba → prepušča veliko žarkov, kost → močno absorbira žarke, kovina → popolna absorbcija žarkov

4. verjetno PA

5. debelo in tanko črevo, medenica, glava femurja in kovinska glava femurja, hrbtenjača…

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Kateri strukturi označujeta puščici?

4. Opiši projekciji slikanja.

5. Katere so ostale anatomske strukture na sliki.

1. klasična rentgenografija

2. glej kartice “radiološke metode”

3. modra puščica - srce, rumena puščica - retrosternalni prostor (izgleda obliteriran zaradi povečanega desnega prekata)

4. L: PA, D: lateralna

5. diafragma, pljučno žilje, prsnica in ključnica, sapnik in sapnici…

razlika v projekcijah

L: trebuh stoje

D: trebuh leže

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Katero kontrastno sredstvo smo uporabili?

4. Kateri so anatomske strukture na sliki?

1. digitalna subtrakcijska angiografija (< diaskopija < rtg)

2. glej kartice “radiološke metode”

3. jodovo KS → KS pri rentgenografskih metodah

4. verjetno gre za femoralki, v ozadju vidna hrbtenica

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Imenuj okni.

4. Kaj je to CT okno?

5. Kateri so anatomske strukture na sliki?

1. CT

2. glej kartice “radiološke metode”

3. L: mehkotkivno, D: pljučno

4. okno = interval CT števil, ki bo predstavljajo celotno skalo črnine

5. srce, aorta, vretence, pljuča in pljučno žilje, rebra…

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Osnovni princip delovanja tehnike.

3. Naštej okna.

4. Opiši ravnine in rekonstrukcije?

5. Kateri so anatomske strukture na slikah?

1. CT slika

2. glej kartice “radiološke metode”

3. 3D rekonstrukcija, mehkotkivno okno in kostno okno

4. levo: koronarna, desno: transverzalna

5. levo: hrbtenjača, desno: možgani, možganske kosti, sinusi…

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Imenuj projekcijo slikanja.

4. Opiši razlike v absorbciji žarkov med anatomskimi strukturami?

5. Kateri so anatomske strukture na sliki?

1. rtg

2. glej kartice “radiološke metode”

3. PA

4. zrak → absorbcija je 0 oz. popolnoma prepušča žarke, maščoba → prepušča veliko žarkov, kost → močno absorbira žarke, kovina → popolna absorbcija žarkov

5. srce, diafragma, rebra…

pomembna razlika med slikama: leva slika je slikana pri večjih napetostih

nižje napetosti → lepše vidne kosti, bolj zabirsana slika → večja razlika v absorpciji žarkov med kostmi in mehkimi tkivi → lepše vidne kosti, trabekule in zlomi

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Katera kontrastna sredstva vidiš?

4. Opiši razlike v absorbciji žarkov med anatomskimi strukturami?

5. Kateri so anatomske strukture na sliki?

1. rtg s KS

2. glej kartice “radiološke metode”

3. barijevo KS (v DČ zraven prisoten tudi zrak)

4. zrak → absorbcija je 0 oz. popolnoma prepušča žarke, maščoba → prepušča veliko žarkov, kost → močno absorbira žarke, kovina → popolna absorbcija žarkov

5. debelo črevo, medenica, hrbtenica, rektum…

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Imenuj kontrastna sredstva .

4. Imenuj projekciji slikanja.

5. Kateri so anatomske strukture na sliki?

1. rtg s KS

2. glej kartice “radiološke metode”

3. na sliki je barijevo KS (spada med pozitivna rtg KS, poleg njega še jod)

4. leva: PA, desna: lateralna

5. požiralnik, želodec, srce, diafragma, rebra…

febrilno stanje (do 39°C), levkocitoza, kašelj

srce je normalne velikosti, vidne so konture srca

hilusa sta simetrična

v desnem spodnjem nivoju vidna homogena alveolarna zgostitev, v kateri je viden zračni bronhogram; glede na vidne obrise srca (silhuetni znak) lahko sklepamo, da se alveolarna zgostitev nahaja posteriorno od srca → verjetno desni spodnji lobus

meja z desno hemidiafragma je zabirsana, desen kostofrenični kot je zabrisan, kar verjetno nakazuje na prisotnost plevralnega izliva

dg. lobarna pljučnica

poslabšanje respiratorne insuficience ob AMI

srce rahlo povečano, konture srca so jasne

hilusa sta povečana

žilje je nejasno - zadebeljeno, intersticij je centralno zadebeljen, vidne so Kerleyeve B linije

konturi hemidiafragem sta jasni, oba kostofrenična kota vidna → verjetno ni prisotnega večjega plevralnega izliva

dg. pljučni edem

mlad, visok moški, kadilec, nenadna bolečina v prsnem košu

srce normalne velikosti, konture srca jasno vidne

hilusa simetrična

na desni strani viden list visceralne plevre, med njim in parietalno plevro ni žilja → desnostranski pnevmotoraks

diafragma (oba kraka) je pomaknjena navdzol

19L Ž, neuspešno zdravljenje aspiracijske pljučnice s splošno prizadetostjo in febrilnim stanjem

srce težko oceniti - leva kontura je zabrisana

hilus desno normalen, hilus levo zabrisan

v levem spodnjem nivoju se nahaja zračno-tekočinska kolekcija, ki kaže na absces, distalno od zračno-tekočinske kolekcije viden znak meniskusa

nenadna prsna bolečina desno ob globokem vdihu, težko dihanje

srce povečano, konture srca so jasne, aorta je dilatirana

desni hilus izgleda normalno

žilje ni prominentno

desno nad diafragmo je vidna trikotna zgostitev z bazo na plevri → Hampton hump → sum na pljučni infarkt

zabrisan je kostofrenični kot desno, kar kaže na plevralni izliv

nenadna prsna bolečina desno ob globokem vdihu, težko dihanje

desno posteriorno vidna zgostitev → pljučni infarkt

prisoten je centralni polnitveni defekt, na mestu tromba je prisotna distenzija žile

nenadna močna prsna bolečina, ki se širi med lopaticama navzad, asimetrija tlakov na rokah, izrazito prizadet bolnik

vidna disekcija aorte na ravni bulbusa aorte → tip A

disekcija se širi po descendentni aorti

pravi lumen je manjši od lažnega in obdan s kalcinacijami

lažni lumen je večji od pravega, kasneje se opacificira, spiralno poteka okoli pravega lumna

težko dihanje ob naporu dalj časa, negativni vnetni parametri

srce ozko, vertikalno, konture jasno vidne

hilusa simetrična

žilje tanjše, hiperinflacija prsnega koša

diafragma je zravnana

dg. KOPB

nenadna močna prsna bolečina, slabost, potenje, negativni vnetni, povišan Tn, koronarografija bp

leva slika: T2 poudarjena sekvenca (tekočina je svetla) → gre za akutno dogajanje

desna slika: LGE sekvenca: subendokardno kopičenje kontrasta (do 50% prizadete stene)

• prizadete so papilarne mišice, srednji del levega prekata septum → verjetno okluzija LAD

tiščanje v prsih, težka sapa ob zmernih naporih zadnjih 14 dni, brez redne terapije, nekadilec, povišane maščobe v krvi

Tn: neg, tudi ostali izvidi v mejah normalnega

CTA koronarnih arterij:

• RCA: plak ostialno, mehkotkivni, pozitivna remodelacija → visokorizična subtotalna zožitev > 80%

Covid +, težko dihanje en teden, povišani vnetni parametri

AP leže

srce je lahko povečano (težko rečemo zaradi projekcije)

recesusi niso vidni → plevralni izliv

vidne periferne alveolarne zgostitve, ki se širijo proti hilusu, več jih je v spodnjem pljučnem režnju

alveolarne zgostitve imajo značilen videz mlečnega stekla (alveoli niso popolnoma zapolnjeni z eksudatom)

bolnik po sternotomiji in zamenjavi AZ in PZ, bolečina v prsih, ki se ojača ob globokem dihanju

transverzalna ravnina

srce je povečano

v perikardu se nahaja tekočina → aktivno dogajanje (hiperemija)

plevralni izliv; smo tako nizko, da se vidi vranico

mediastinalno okno - pljuč ne moremo opisati

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši organ

4. Kaj je označeno s puščico?

5. Diagnoza?

42 let, Ž, 2 h bolečina pod DRL,ki se širi v desno ramo, slabost, lab normalen

1. UZ

2. žolčnik

3. povečan, normalna stena, kamen med infundibulom in citikom

4. žolčni kamen

5. hidrožolčnik

52 let, Ž, bolečina pod DRL, slabost, bruhanje, zvišan CRP, pozitiven Murphyev znak

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši organ

4. Diagnoza?

1. UZ

2. žolčnik

3. povečan, stena je zadebeljena in razslojena, kamen znotraj žolčnika

4. akutni kalkulozni holecistitis

81 let, Ž, po 6 dneh bolečina pod DRL še vedno vztraja, CRP ↑

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši organ

4. Diagnoza?

1. CT

2. žolčnik

3. močno povečan žolčnik, mogoče delno razslojena stena (kar bi nakazovalo na holecistitis

4. holecistitis

na sliki UZ in digitalna subtrakcijska angiografija → izvedba perkutane drenaže

36 let, M, 4 dni trajajoča bolečina v zgornjem delu trebuha, zvišani amilaza in lipaza

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši sliko 1 in 2

4. Diagnoza na sliki 1 in 2?

1. CT

2. pankreas

3. slika 1: nehomogeno obarvanje pankreasa → kaže na nekrozo pankreasa, ki se ne obarva

slika 2: nehomogena, z ovojnico zamejena okrogla struktura

4. dg slika 1: nekrotizantni pankreatitis

dg slika 2: zamejena nekroza WON

42 let, M, 7 dni trajajoča bolečina v zgornjem delu trebuha, zvišani amilaza in lipaza

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši organ

4. Diagnoza? Slika 1 in slika 2

1. CT

2. pankreas

3. slika 1: edem pankreasa, spremembe peripankreatičnega maščevja

slika 2: homogena, okrogla, omejena struktura

4. dg slika 1: intersticijski pankreatitis

dg slika 2: psevdocista

50 let, Ž, bolečina v trebuhu, zvišani amilaza in lipaza

1. Imenuj tehniki slikanja

2. Kateri organ je prikazan? slika 2

3. Kako se imenuje kolekcija slika 1

4. Diagnoza? Slika 1 in slika 2

1. slika 1 → CT, slika 2 → UZ

2. slika 2 → žolčnik

3. slika 1 → akutna peripankreatična kolekcija

4. dg slika 1: intersticijski pankreatitis

dg slika 2: žolčni kamni (v telesu žolčnika - za sabo puščajo akustično senco)

62 let, Ž, 3 dni trajajoča bolečina levo ledveno, zvišani parametri vnetja

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Kje leži sprememba?

1. CT

2. ledvica

3. ledvični kamen

4. v kaliksu

62 let, Ž, poslabšanje stanja – huda bolečina ledveno, neodzivna na analgetično terapijo, vročina, dodatno zvišanje parametrov vnetja

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Sestava spremembe?

1. dual energy CT

2. ledvica

3. ledvični kamen

4. rdeča sprememba → uratni kamen

54 let, Ž, poslabšanje stanja – huda bolečina ledveno, neodzivna na analgetično terapijo, vročina, dodatno zvišanje parametrov vnetja

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Kako se imenuje poseg?

4. Indikacija za poseg?.

1. digitalna subtrakcijska angiografija

2. ledvica

3. perkutana nefrostoma

4. hidronefroza (zaradi zastoja ledvičnega kamna v votlem sistemu)

66 let, hematohezija, hemodinamsko nestabilen

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Zdravljenje?

5. Najpogostejši vzrok?

1. CT

2. kolon

3. krvavitev v spodnja prebavila (lev kolon)

4. embolizacija s spiralami

5. divertikulitis

, 66 let, krvavitev v spodnja prebavila

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Katera žila je prikazana?

3. Metoda zdravljenja?

1. digitalna subtrakcijska angiografija

2. a.mesenterica inferior (se mi zdi :))

3. embolizacija s spiralami

31 let, M, bolečina v trebuhu (difuzno), trebuh boleč napet, operiran slepič pred leti

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši sliko?

3. Diagnoza?

1. rtg

2. slikan abdomen: vidne so vijuge tankega črevesja s tekočinsko-zračno mejo, DČ skoraj ne vidimo → verjetno gre za obstrukcijo proksimalno od DČ

3. mehanski ileus tankega črevesja (verjetno zaradi adhezij po operaciji slepiča)

74 l, M, bolečine v trebuhu, obstipacija, bruhanje

1. Imenuj tehniki slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Kateri znak ?

1. rtg (levo) in CT (desno)

2. debelo črevo

3. ileus DČ

4. na CT najden tumor

82 l, M, Mb. Crohn, st. po totalni kolektomiji pred 48h, mizerere

1. Imenuj tehniki slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Vzrok ileusa?

1. rtg

2. tanko črevo

3. paralitični ileus tankega črevesja

4. ileus po odstranitvi kolona ob Crohnovi bolezni

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Naštej elemente na sliki, ki imajo različno absorbcijo UZ valov

4. Naštej anatomske strukture na sliki

5. Opiši patološko spremembo

1. UZ, abdominalna snda

2. glej kartice “radiološke metode”

3. in 4. jetrni parenhim, diafragma, maščevje, koža…

5. omejena hipoehogena sprememba brez akustične sence v jetrnem parenhimu → najverjetneje cista (lahko hemangiom)

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Naštej tri elemente na sliki, ki imajo različno absorbcijo rtg žarkov

4. Kakšen je položaj slikanja?

5. Naštej anatomske strukture na sliki

1. CT s KS (hiperdenzna vsebina črevesja - pijejo 1h pred slikanjem)

2. glej kartice “radiološke metode”

3. kosti (velika absorpcija), jetrni parenhim (nekaj srednjega), zrak v prebavilih (visoka prepustnost žarkov)

4. koronarna ravnina

5. črevo, jetra, tumor v DČ, metastaze v jetrih

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. zgoraj: CT v venski fazi, spodaj: MR - arterijska faza (L), venska faza (D), difuzijsko slikanje (čisto spodaj)

2. jetra, vretence, aorta, vena cava inf., vranica, ledvici

3. različne metode slikanja

4. transverzalna ravnina

5. v jetrnem parenhimu velika, okrogla, dokaj jasno zamejena masa, ki se na CT v venski fazi obarva hipodenzno, na MR nekoliko bolj heterogena, pri aplikaciji kontrasta ga slabo privzema v obeh fazah (kaže na malignost lezije; jetrnospecifični kontrast se dobro privzema v “normalne” oz. “zdrave” celice), na difuzijskem slikanju se obarva hiperintenzivno, kar nakazuje na slabšo difuzijo vode, kar se sklada z gostoceličnostjo večine tumorjev/zasevkov

6. maligna lezija, najverjetneje metastaza (ni tipičnega vzorca privzema kontrasta za HCC, verjetno gre za gostocelično lezijo)

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikama

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. CT

2. jetra, vranica, aorta, ledvica, vretence

3. prva slika je slikana v arterijski, druga pa v venski fazi

4. transverzalna ravnina

5. v jertnem parenhimu se nahaja velika, heterogena, dobro zamejena lezija. V arterijski fazi močno privzema kontrast, v venski fazi pa je “washed-out”, kar nakazuje na HCC; gre za zelo prekrvavljen tumor

6. HCC

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. MR

2. jetra, aorta, vretence

3. slikane so v različnih fazah po aplikaciji kontrastnega sredstva - zgoraj: arterijska in venska faza, spodaj: jeternospecifična faza

4. transverzalna ravnina

5. v jetrnem parenhimu se nahaja okrogla, drobro zamejena, hipointenzivna lezija. Ob robovih se po aplikaciji KS barva hiperintenzivno. V jetrnospecifični fazi je lezija hipointenzivna, kar nakazuje na to, da ni sestavljena iz normalnih hepatocitov

6. hemangiom

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. zgoraj CT, spodaj levo MR, spodaj desno UZ

2. jetra, vretence, črevesje, ledvica, aorta, vena kava inferior…

3. slikane so z različnimi tehnikami

4. transverzalna na CT in MR

5. na CT se v jetrih nahaja okrogla, dobro zamejena, hipodenzna, homogena struktura, na MR je ista lezija okrogla, dobro zamejena, homogena in hiperintenzivna, na UZ gre za ovalno, hipoehogeno, omejeno lezijo, ki za sabo ne pušča akustične sence

6. cista

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. CT

2. jetra, ledvica, vranica, črevesje…

3. različne faze slikanja po aplikaciji KS

4. transverzalna in koronarna ravnina

5. heterogena, slabo razmejena in neenakomerno velika struktura okoli pankreasa. na arterijski fazi bolj hiperdenzna, na venski fazi heterogenost še bolj poudarjena, na nativni fazi dokaj hipodenzna

6. pankreatični karcinom

58 l, Ž, bolečine v trebuhu, obstipacija, po klizmi poslabšanje stanja, bruhanje

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši sliko

3. Diagnoza?

4. Najpogostejši vzrok?

1. CT

2. povečan cekum (> 9 cm)

3. dilatacija cekuma

4. tumor (puščica)

79 l, M, bolečine v trebuhu, obstipacija, bruhanje

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Kateri znak?

1. rtg

2. DČ

3. volvulus DČ: sigma - odmik desno in navzgor (endoskopsko ali kirurško), cekum - odmik levo in navzgor

4. znak kavnega zrna

74 l, M, bolečine v trebuhu, obstipacija, bruhanje

1. Imenuj tehniki slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Kateri znak ?

1. levo rtg, desno CT

2. debelo črevo

3. volvulus sigmoidnega dela kolona

4. obrnjen U

79 l, M, CRC, boleč , napet trebuh, st. po totalni kolektomiji pred 84 h

1. Imenuj tehniki slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Vzrok?

1. CT

2. tanko črevo

3. paralitični ileus tankega črevesa

4. pooperativni zaplet

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. zgoraj CT, spodaj MR

2. medenica, medenično dno, mehur, sigmoidni kolon

3. različne metode

4. sagitalna, transverzalna ravnina

5. viden tumor sigmoidnega kolona z difuzno spremenjenim maščevjem

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kateri je položaj slikanja?

4. Opiši patološke spremembe na sliki

5. Diagnoza?

1. CT s KS

2. jetra, debelo in tanko črevo…

3. koronarna ravnina

4. v predelu cekuma viden tumor - hipodenzna lezija, ki se ne obarva s KS, slabo zamejena, dokaj heterogena; vidna je tudi tekočina okoli jeter in v medenici

5. napredovali ca cekuma

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kateri je položaj slikanja?

4. Opiši patološke spremembe na sliki

5. Diagnoza?

1. MR

2. sakrum, mehur, rektum…

3. sagitalna in transverzalna ravnina

4. v rektumu vidna heterogena lezija

5. ca rektuma

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kateri je položaj slikanja?

4. Opiši patološke spremembe na sliki

5. Diagnoza?

1. CT

2. jetra, ledvica, psoas, vranica…

3. transverzalna in koronarna ravnina

4. v levi ledvici je vidna heterogena, dokaj hiperdenzna lezija

5. ca ledvičnih celic

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. CT

2. jetra, ledvica, vranica, črevesje…

3. zgornja je posneta v arterijski, spodnja pa v venski fazi

4. transverzalna ravnina

5. jetra difuzno spremenjena in povečana, v arterijski fazi vidna hiperdenzna mesta, v venski fazi se nahakuje zamejitev lezije

6. HCC

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. CT

2. jetra, ledvica, psoas, hrbtenica…

3. prva je posneta v arterijski, druga pa v venski fazi

4. zgoraj koronarna, spodaj transverzalna ravnina

5. v desni ledvici vidna dobro zamejena, majhna okrogla lezija

6. ca ledvičnih celic

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kateri je položaj slikanja?

4. Opiši patološke spremembe na sliki

5. Diagnoza?

1. CT

2. jetra, ledvica, pankreas, črevesje…

3. transverzalna ravnina

4. vidna dokaj heterogena lezija na mestu pankreasa slikana v arterijski fazi, v jetrih vidne multiple, majhne, hiperdenzne lezije → zasevki?

5. ca pankreasa

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Naštej anatomske strukture, prikazane na sliki

3. Kakšna je razlika med slikami?

4. Kateri je položaj slikanja?

5. Opiši patološke spremembe na sliki

6. Diagnoza?

1. CT

2. -

3. zgornja slikana v venski fazi, srednja v arterijski, spodnja v nativni

4. koronarna in transverzalna ravnina

5. v levi ledvici ostro omejena lezija, ki se v arterijski in venski fazi barva heterogeno - ob robovih, v nativni fazi je hipodenzna

6. angiomiolipom

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Naštej osnovne  sekvence

4. Katero KS pri tej tehniki uporabljamo in osnovni princip delovanja

5. Naštej osnovne anatomske strukture na sliki

1. MR

2. glej kartice “radiološke metode”

3. T1, T2, PD (proton density), fat-sat

4. paramagnetno KS - gadolinij

5. hrbtenica, hrbtenjača

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Naštej osnovne  projekcije

4. Naštej osnovne anatomske strukture na sliki

5.  Opiši vidne strukturne spremembe na sliki

1. rtg

2. glej kartice “radiološke metode”

3. PA, lateralna…

4. kolenski sklep, patela, tibia, fibula

5. v diafizi tibie vidni dve ovalni radiolucentni strukturi, ki izgledata dobro omejeni → sum na tumor (osteolitična lezija kosti)

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Katero okno je uporabljeno na slikah?

4. Katero KS uporabljamo  pri tej tehniki in osnovni princip delovanja

5. Naštej anatomske strukture na sliki in osnovne sprememebe

1. CT

2. glej kartice “radiološke metode”

3. kostno okno

4. jodno KS

5. vretenca (hrbtenica), rebra; vidni so zlomi vretenc (vratna - C5 in C6 in torakalno - T11 in T12) + zakosteneli interspinalni ligamenti

38 let, moški

Med igranjem badmintona nenadna huda bolečina v posteriornem delu goleni. Ob pregledu ne zmore aktivne plantarne fleksije stopala, pasivna je boleča

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Katera sonda je uporabljena?

4. Katera patologija je prikazana na sliki?

1. UZ

2. glej kartice “radiološke metode”

3. linearna, visoko frekvenčna - za boljši prikaz povrhnjih struktur

4. vidna je hipoehogena oz. anehogena sprememba pod kožo in maščevjem → ruptura Ahilove tetive

67 let, moški

Boleč, otekel in  pordel sklep

1. Obe sliki prikazujeta isto tehniko slikanja – katero?

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike?

3. Na kateri sliki (desno ali levo) je uporabljeno KS? Katero kontrastno sredstvo?

4. Naštej osnovne strukture na sliki.

5. Katera patologija je prikazana na sliki?

1. MR - leva slika je slikana v T1 sekvenci, desna v fat-sat

2. glej kartice “radiološke metode”

3. levo - KS se gleda na T1 sekvenci; paramagnetno KS - gadolinijevo

4. femur, patela, tetive, mišice

5. na fat-sat sliki viden izliv v suprapatelarnem recesusu → septični artritis

38 let, moški

Padec z višine 5 m

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike.

3. Ali je uporabljeno kontrastno sredstvo?

4. V kateri ravnini je prikazana slika?

5. Katera patologija je prikazana na sliki?

1. CT, kostno okno

2. glej kartice “radiološke metode”

3. me

4. sagitalni

5. viden zlom korpusa L2 vretenca, fragment je premaknjen dorzalno

1. Imenuj tehnike slikanja

2. Katera tehnika slikanja se uporablja za prikaz mehkih struktur

3. Katera tehnika slikanja se uporablja za prikaz kostnih struktur

4. Naštej anatomske strukture na sliki in osnovne spremembe

1. rtg - ct - mr

2. mr

3. rtg, ct

4. rtg in ct: fraktura glavice lateralnega kondila fibule; mr: ruptura lateralnega kolateralnega fragmenta

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kaj ocenjujemo s to tehniko slikanja

3. Opiši spremembe med slikama

4. Naštej osnovne anatomske strukture na sliki

1. rtg

2. predvem kosti

3. levostransko zožana sklepna špranja v glenohumoralnem sklepu, desnostransko zvečan razmik v akromioklavikularnem sklepu

4. humerus, akromion, klavikula…

1. Imenuj tehnike slikanja

2. V čem je razlika med prikazanima tehnikama slikanja

3. V kateri projekciji oziroma ravnini so zajete slike

4. Naštej anatomske strukture na sliki in osnovne spremembe

1. rtg - ct

2. rtg je površinska oz. projekcijska tehnika, medtem ko je ct tomografska oz. globinska tehnika

3. koronarna

4. vidna fraktura levega femurja v višini vratu

1. Imenuj tehniko slikanja in v kateri ravnini?

2. Poimenuj glavne anatomske strukture na sliki?

3. Naštej 2 patološki spremembi

1. MR, sagitalna

2. femur, patela, tibia

3. ruptura posteriorne križne vezi (tekočinska kolekcija subpatelarno)

1. Imenuj tehniko slikanja in katero okno je prikazano?

2. Kateri del telesa je prikazan in v kateri ravnini?

3. S puščicami označena sprememba predstavlja maligni tumor – naštej glavne značilnosti malignega tumorja, ki jih tudi vidiš na sliki.

1. CT, kostno

2. medenica, transverzalna

3. gre za osteolitično lezijo - destrukcija kostnine, tumor sega tudi v mehka tkiva (dg. diseminiran plazmocitom)

Na RTG kolena je tumorska sprememba.

1. Ali je bolnik odrasel ali otrok?

2. Ali so prisotne značilnosti benignega ali malignega tumorja?

S puščico je označena periostalna reakcija.

3. Kaj je periostalna reakcija?

4. Kakšne periostalne reakcije poznamo?

5. Poimenuj tip periostalne reakcije označen s puščico

1. otrok, ker je viden rastni hrustanec

2. malignega - raste invazivno in ekspanzivno

3. je zadebelitev in razrast periosta, kot posledica draženja; nastane ko rast kosti prehiti rast periosta

4. soliden → lamelaren → spikuliran → Codmanov trikotnik

5. Codmanov trikotnik

12 - letni deček z nekaj mesečno bolečino v desnem kolku, zlasti pri hoji, v zadnjem času šepanje. Vnetni kazalci neg

1. Imenuj tehniki slikanja.

2. V kateri ravnini so prikazane slike.

3. Katero strukturo opazujemo?

4. Opiši bolezenske spremembe.

1. rtg, MR

2. koronarni

3. kolčni sklep oz. desni kolk

4. na rtg desni kolčni sklep bolj lucenten od levega, malo povečana sklepna špranja. na MR je predvsem glavica desnega femurja hipointenzivna → dg. aseptična nekroza

86-letna bolnica z metastatskim rakom neznanega izvora. Hude bolečine v desni nadlahti.

1. Imenuj tehniko slikanja in prikazane anatomske strukture.

2. Katero patološko spremembo opazujemo? Opiši značilnosti.

1. rtg: humerus, klavikula, skapula…

2. v humerusu vidna ovalna radiolucentna struktura - verjetno gre za neke vrste osteolitično lezijo

30 - letni moški z več letno vnetno bolečino v križu

1. Imenuj tehniko slikanja.

2. Kateri ravnini sta prikazani?

3. Katere anatomske strukture opazujemo?

4. Ali je bilo uporabljeno kontrastno sredstvo?

5. Poskusi opisati področja spremenjenega signala.

1. MR

2. transverzalni

3. sarkoiliakalni sklep

4. da?

5. vidna edem in vnetje kostnine → sakroiliitis

46-letna uslužbenka KIR UKC LJ je na pikniku igrala nogomet,  zvečer in naslednji dan bolečine v sprednjih delih obeh stegnih

-katero preiskavo smo uporabili?

-v katerih mišicah je patološko dogajanje?

-gre za tumor, vnetje ali poškodbo?

-če je poškodba, za kakšen tip poškodbe gre?

-je na kontrolni preiskavi čez 3 mesece še videti posledice ?

• MR

• kvadriceps femori

• lokalno vnetje kot posledica poškodbe

• mikroskopske poškodbe (verjetno ishemične etiologije) → vidno je področje s hiperintenzivnim signalom

• ne

67-letni moški, aktivni kadilec, hipertonik, s hiperholesterolemijo

Znana PAB, opravljena uspešna PTA leve arterije femoralis superficialis

UZ abdomna: AAA premera 3,4 cm

kontrolni UZ abdomna čez 24 mesecev → premer 3,4 cm

76-letni moški, že znano 5.1 cm veliko AAA, bolečina v trebuhu in v križu, po prebolelem MI (PCI RCA), PAB v stadiju intermitentne klavdikacije, bivši kadilec, hipertonik, s hiperholesterolemijo

1. Imenuj tehniko slikanja?

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši organ na zgornji sliki

4. Diagnoza?

5. Zdravljenje?

1. CT

2. abdomen → abdominalna aorta

3. na sliki vidna dilatirana aorta, ki je rupturirala → v okolico se izliva kri (hiperdenzno glede na ostalo tkivo, razen aorto)

4. ruptura anevrzime abdominalne aorte

5. EVAR - odvisno od mesta rupture (BEVAR, FEVAR, kirurško če je hemodinamsko nestabilen)

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Metoda zdravljenja?

1. digitalna subtrakcijska angiografija

2. aorta

3. EVAR

65-letna ženska, topa poškodba, hipotenzivna,

1. Imenuj tehniki slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Diagnoza?

4. Metoda zdravljenja?

1. CT (levo), digitalna subtrakcijska angiografija (desno)

2. srce in aorta: v levem spodnjem (verjetno leži) delu pljuč prisotna hiperdenzna kolekcija (glede na parenhim), ki nakazuje na krvavitev; vidna ruptura torakalne aorte

3. ruptura torakalne aorte

4. TEVAR

54 let, M, topa poškodba trebuha, tahikarden, hipotenziven

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kaj prestavlja sprememba ? (modra puščica)

3. Opiši organ (rdeči krog)

4. Diagnoza?

5. Zdravljenje?

1. CT

2. hematom okoli jeter

3. vranica: v vranici je hiperdenzo področje - krvavitev

4. ruptura vranice

5. znotrajžilno zdravljenje z embolizacijo (če ne bi bilo krvavitve, bi se zdravilo samo konzervativno)

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši spremembe?

4. Diagnoza?

5. Zdravljenje?

1. digitalna subtrakcijska angiografija

2. vranica in vranična arterija

3. prisotna krvavitev iz veje vranične arterije

4. krvavitev iz vranične arterije

5. embolizacija s spiralami

63 let, ♂ , 2 h akutna bolečina v trebuhu, atrijska fibrilacija, trebuh mehak - ni peritonitisa

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši spremembe

4. Diagnoza?

5. Zdravljenje?

1. CTA

2. abdominalna aorta

3. na abdominalni aorti so vidne kalcinacije, veja abdominalne aorte (a. mesenterica superior) je prekinjena

4. embolija a. mesenterica superior → akutna mezenterična ishemija

5. perkutana mehanična trombektomija

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan?

3. Opiši spremembe na sliki 2

4. Poseg na sliki 3?

5. Diagnoza?

1. levo: CTA, desno: digitalna subtrakcijska angiografija

2. abdominalna aorta

3. vidna ostialna zapora a. mesenterica superior

4. perkutana mehanična trombektomija, opornica

5. tromboza a. mesenterica superior → akutna mezenterična ishemija

51 let, ♀, Dispnea, bolečina , RR90/60, TTUZ- disfunkcija desnega prekata, tumor pljuč

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kateri organ je prikazan? (rdeči krog)

3. Opiši organ na sliki

4. Diagnoza?

5. Zdravljenje?

1. CT

2. pulmonalne arterije

3. znotraj arterije hipodenzna lezija, ki jo zapira → pljučna embolija

4. pljučna embolija

5. perkutana mehanična trombektomija (ker je tromboliza kontraindicirana zaradi tumorja v anamnezi)

67 let, M, st.po op ca rektosigme, pooperativna kemoterapija, na novo nastali zasevek v jetrih

1. Imenuj metodo zdravljenja

2. Način vodenja posega?

3. Kateri organ je prikazan?

4. Kurativno?paliativno? zdravljenje

1. perkutana ablacija

2. Xper Guide CT kontrola

3. jetra

4. kurativno

62 let, Ž, hematurija, hipernefrom

1. Imenuj metodo zdravljenja

2. Način vodenja posega?

3. Kateri organ je prikazan? (rdeči krog)

4. Kurativno?paliativno?zdravljenje

1. krioablacija

2. CT

3. ledvica

4. kurativno

1. Katera je metoda izbora za slikanje sveže poškodbe glave?

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. V katerem anatomskem prostoru leži patološka sprememba?

4. Je sprememba tipična za arterijsko ali vensko krvavitev?

5. Gre bolj verjetno za akutno ali kronično spremembo in zakaj?

1. CT

2. glej kartie “radiološke metode”

3. ekstrakranialno - epiduralen hematom med duro mater in lamino interno lobanjske kosti

4. arterijsko

5. akutno - krvavitev je hiperdenzne barve

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. V katerem anatomskem prostoru ležita patološki spremembi?

4. V čem se razlikujeta spremembi A in B in kaj nam to pove?

5. Kakšen učinek ima sprememba A na priležno možganovino in ventrikularni sistem?

1. CT

2. glej kartice “radiološke metode”

3. ekstrakranialno - subduralna krvavitev

4. sprememba A je hiperdenzna glede na okolno možganovino, sprememba B pa izodenzna → sprememba A je akutna krvavitev, sprememba B pa subakutna

5. raste ekspanzivno - priležno možganovino odriva stran, kar vodi v transfalcino herniacijo, prav tako utesnjuje ventrikularni sistem

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. V katerem anatomskem prostoru ležita patološki spremembi?

4. Kako imenujemo takšni krvavitvi pri poškodovancu?

5. Kaj potrebuje takšen bolnik naslednji dan po poškodbi?

1. CT

2. glej kartice “radiološke metode”

3. intraaksialno - gre za možganske kontuzije oz. poškodbe površine možganov

4. kortikalna kontizija (hiperdenzno področje, obdano z hipodenznim področjem - edemom)

5. kontrolni CT

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Opiši osnovni princip delovanja te tehnike

3. Kako bi opisali označeno patološko spremembo?

4. Kakšna je diagnoza pri tem bolniku, ki je pred 3 urami nehal govoriti in premikati okončine po desni strani?

5. Na kakšen način lahko zdravimo to bolezen?

1. CT

2. glej kartice “radiološke metode”

3. zamegljena meja med belo in sivo možganovino, otekanje girusov, možganovina mogoče nekoliko hipodentna

4. akutna ishemična možganska kap

5. z mehansko revaskularizacijo ali i.v. trombolizo

1. Imenuj tehniko slikanja

2. Kako bi opisali označeno patološko spremembo?

3. Kakšna je diagnoza pri tem bolniku, ki je pred 3 urami nehal govoriti in premikati okončine po desni strani?

4. Na kakšen način lahko zdravimo to bolezen?

5. Za katere bolezni so še značilni znaki znižane difuzije na MR sliki?

1. MR → DWI

2. gre za lezijo s hiperintenzivnim signalom, kar nakazuje na zmanjšano difuzijo vode v celicah in preko celične membrane

3. akutna ishemična možganska kap

4. i.v. tromboliza in mehanična revaskularizacija

5. gostocelični tumorji, abscesi

1. Imenuj tehnike slikanja A, B in C

2. Katere informacije dobimo iz CT perfuzijskega slikanja pri bolniku s kapjo?

3. Katero informacijo dobimo iz preiskave B in zakaj je pomembna za zdravljenje?

4. Na kakšen način lahko zdravimo to bolezen?

5. Opiši patološko najdbo na kontrolnem CT (slika C)

1. A - perfuzijsko slikanje, B - CTA, C - CT

2. kakšen je obseg še dovolj prekrvavljenih možganov - na ta način lahko ločimo med sredico in penumbro; v sredici je pretok < 15 ml/100g/min, v penumbri pa < 55 ml/100g/min (včasih lahko zaradi kompenzacije tudi povečan)

3. dobimo informacijo o zapori arterij - katera je zaprta, kakšen obseg možganovine posledično ni prekrvavljen

4. i.v. tromboliza ali mehanska revaskularizacija

5. lev ventrikel skoraj popolnoma utisnjen, desni vetrikel rahlo vtisnjen

1. Imenuj tehniko slikanja A in B

2. Opiši patološke spremembe na sliki A

3. Kakšna je diagnoza pri tem bolniku, ki je zbolel z najhujšim glavobolom v življenju?

4. Na kakšen način lahko izključimo anevrizmo iz obtoka?

5. Kateri so pogosti zapleti, kadar pride do krvavitve v subarahnoidni prostor na lobanjski bazi (C)?

1. dnej