Soc1

Kaj je predmet proučevanja sociologije? Kdaj je nastala?

Sociologija proučuje družbeno življenje človeka. Sociologija je znanost, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Je znanost o družbenem (družbeni povezanosti ljudi, družbenih odnosih, družbenih dejavnostih ljudi in njihovih rezultatih), ki na temelju lastnega raziskovanja ali povzemanja rezultatov drugih družbenih ved poskuša doseči splošnejše spoznanje, ki ga ljudje lahko prepoznajo in uporabljajo pri soočanju s problemi sodobnega družbenega življenja.

Sociologija je bila prvič omenjena sredi 19. stoletja v delu Tečaj pozitivne filozofije ki jo je napisal Avguste Comte.

1.   Pojasni, kaj je predmet proučevanja obče  sociologije in kaj je  predmet proučevanja posebnih sociologij!

Obča sociologija se ukvarja z vsemi področji družbenega življenja. Njen predmet je vsa človeška družba in njena metoda je take narave, da si prizadeva za posploševanje dognanj drugih družbenih ved, kot so pravo, ekonomija ali zgodovina.

Predmet proučevanja posebnih panog sociologije pa praviloma ni družba nasploh, temveč posamezni družbeni pojavi in problemi.

1.   Naštej in pojasni glavne vrste medosebnih odnosov!

1 Prijatelji: ljudje ki jih imamo radi, uživamo v njihovi družbi, lahko jim zaupamo, nas čustveno podpirajo.

2 Ljubezen in partnerski odnos: Loči se od prijatelja po seksualni želji pa tudi skrbi za drugega. Odnos je intimnejši in močnejši.

3 Starševski odnos: traja od rojstva otroka n do smrti staršev. Na začetku odnos odvisen od staršev, kasneje pa od družbe ko se po abdolescenci otroci osamosvojijo. Mladostnik in odrasel otrok zavzemata bolj enakopraven odnos s starši, v starosti pa postanejo starši odvisni od otrok.

4 Sorodniški odnosi: v modernih družba so postali te odnosi manj pomembni, zato obsega sorodniška mreža starše, otroke, stare starše, vnuke ter nekatere bratrance in nečake.

5 Odnosi s sodelavci na delu: te odnosi vplivajo na fizično in duševno zdravje posameznika. Pojavljajo se različni konflikti,. So glavni vir zadovoljstva pri delu. Zagotavljajo uspešno izvajanje dela, zaslužek, promocijo, pohvalo za dobro opravljeno delo…

  Kakšno bitje je človek?

− duševno bitje: ima razum, čustva, voljo, interese, postavlja si cilje, zamišlja ideale;

− biološko bitje: ima potrebe po zraku, pijači, hrani;

− delovno bitje: zida hiše, dela ceste, postavlja tovarne, obdeluje polja ...; − estetsko bitje: ustvarja lepoto in uživa v njej;

− družbeno bitje: nastane, se razvija, živi le v družbi;

 − individualno bitje: specifičen, enkraten;

− ustvarjalno bitje: človek kot vrsta mora biti ustvarjalen;

− svobodno bitje: človek je kot posebna vrsta živih bitij po svoji naravi »obsojen« na svobodo kot izbiro in ustvarjalnost.

Povej glavne faze raziskovalnega dela!

Identifikacija problema, opredelitev pojmov, oblikovanje hipotez, zbira podatkov, analiza in interpretacija.

Znanstvenik mora najprej izbrati, opredeliti in razčleniti problem, ki ga namerava raziskati. Opredeliti mora glavne pojme, da mu bodo v obliki kazalcev raziskovalnega pojava pomagali pri opazovanju problema in zbiranju ustreznih podatkov. Oblikovati mora tudi svoje znanstvene domneve (hipoteze), ki bodo usmerjale nadaljnji proces raziskovanja. Še preden se bo lotil zbiranja empiričnega gradiva, bo verjetno izdelal manjšo “pilotsko” študijo, s katero bo preizkusil zanesljivost, primernost in učinkovitost predvidenih sredstev za zbiranje podatkov. Potem se bo lotil zbiranja podatkov glede na predvidene postopke, npr. z neposrednim opazovanjem, intervjuji, anketami ... Zbrane podatke mora nato pripraviti za analizo in interpretacijo. Analizi sledi interpretacija ali razlaga tako ugotovljenih izsledkov. Znanstvenik mora o svoji raziskavi v obliki gradiva (razprave, članki, objavljeni v strokovni ali širši javnosti namenjeni publikaciji, knjige) napisati poročilo za javnost.

Zakaj vsaka znanstvena disciplina razvija svoje metode raziskovanja?

Zaradi različne narave predmetov (naravoslovne vede in družbene vede), cilja raziskovanje, teoretičnega okvirja, prakse in interdisciplinarnosti (biokemija združuje kemijo in biologijo)-

Kaj je metodologija?

Metodologija je teorija postopkov in načinov raziskovanja ter vključuje nekatera znanstvena načela (principe), ki pri raziskovanju veljajo za vse vrste znanosti. Pojasnite načela znanstvenega preučevanja!

Kakšne so faze raziskovalnega postopka?

Opazovanje, intervju, anketa, eksperiment, analiza dokumentov.

Opazovanje z udeležbo: Vsako opazovanje je na neki način opazovanje z udeležbo - opazovalec do neke mere sodeluje v aktivnostih tistih, ki jih opazuje. Npr. opazovalec opazuje akcijo policistov v patrulji ali opazuje najstnike na ulici.

Intervju: Sestavljen je iz niza vprašanj, ki jih raziskovalec postavlja sogovorniku. Poznamo strukturiran in nestrukturiran intervju.

Vprašalnik oz. anketa: Vprašalnik je sestavljen iz niza vnaprej pripravljenih vprašanj, na katera želimo dobiti odgovor. Vprašanja so lahko "odprta", izpraševanemu dajo možnost, da sestavi svoj odgovor, ne more pa izbirati med danimi odgovori. 02. "Zaprta" vprašanja ali vprašanja "fiksiranega" izbora: ta tip vprašanj zahteva izbiranje med različnimi odgovori.

Eksperiment: Eksperiment je metoda sociološkega raziskovanja, kjer namerno vpeljemo spremenljivko in proučujemo učinek njenega delovanja. Za raziskovanje potrebujemo vsaj dve skupini: eksperimentalno, v katero namerno vpeljemo delovanje spremenljivke, in kontrolno, v kateri te spremenljivke ni.

Analiza dokumentov: Analiza dokumentov omogoča študij posameznega procesa, pojava v daljšem časovnem obdobju. Mogoče je primerjati zelo različne skupine ljudi, posebno pozornost pa moramo posvetiti verodostojnosti vira. Med tovrstne dokumente lahko uvrščamo osebne dokumente, zgodovinske vire, uradne vladne publikacije in statistike, časopisna poročila o dogodkih, romane, dnevnike, župnijske matične knjige ...

Pojasnite naslednje pojme: vzorčenje, vzorec, populacija, slučajni in strukturiran vzorec!

Vzorčenje: Vzorčenje je postopek, pri katerem iz večje populacije izberemo manjši del, imenovan vzorec, da bi pridobili informacije o celotni populaciji.

Vzorec: Vzorec je majhna reprezentativna skupina, ki naj bi izražala značilnosti celotne populacije.

Populacija: Populacija je skupnost (množica) vseh enot pojava, ki ga preučujemo.

Slučajni vzorec: Kadar je za vsako enoto populacije enako verjetno, da bo vključena v vzorec, govorimo o slučajnem vzorcu (npr. Vsakemu državljanu Slovenije pripišemo zaporedno številko, nato pa izločimo vsakega stotega.).

Strukturirani vzorec: Populacijo razdelimo v skupine na podlagi znanih dejstev (starost, razred, spol ...), nato pa za vsako skupino določimo sorazmerni delež. Strukturirani vzorec oblikujemo tako, da vanj zajamemo npr. enak delež žensk glede na starostne kategorije..., kot je značilen za populacijo.

Kaj so pripisani in prirojeni statusi?

Pripisani statusi so poklic, status v skupini, prirojeni statusi so spol in ekonomski položaj.

Na kakšen način lahko posameznik spreminja svoj družbeni status?

Z izobraževanjem, poklicem, socialnimi povezavami, osebnimi dosežki.

Kakšne so temeljne sestavine družbene strukture?

Družbeni sloji, družbene institucije, družbene vloge, družbeni odnosi, družbene norme in vrednote.

Kaj omogoča vzpostavitev družbenih odnosov?

Komunikacija, interakcija, zaupanje, skupne vrednote, empatija.

Kako razumemo družbene vloge?

Družbene vloge so pričakovanja povezana z različnimi pozicijami v družbi.

Kakšne so vrste socializacije?

Primarna, sekundarna in terciarna socializacija.

Kaj je socializacija?

Postopek, s katerim človek sprejema in usvaja vrednote in norme družbe.

Katera so etične skupine?

Skupine kot Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Turki.

Kaj so stereotipi?

Poenostavljene predstave o skupini ljudi, ki temeljijo na njihovih značilnostih.

Kdaj govorimo o diskriminaciji?

Ko posamezniki doživljajo nepravično obravnavo na podlagi določenih značilnosti.

Kaj je morala?

Sistem vrednot in norm, ki usmerjajo obnašanje posameznikov.

Kaj so migracije?

Premiki ljudi iz enega kraja v drugega z namenom naselitve.

Kakšne so vrste migracij?

Notranje, mednarodne, zasebne, prisilne, sezonske, urbanizacija.

Kaj so oblike družbene organizacije produkcije?

Fevdalizem, kapitalizem, socializem, komunizem in tradicionalna ekonomija.

Kakšne so značilnosti budizma?

Karma, reinkarnacija, nirvana, meditacija, rituali in obredi.

Kako razumeti medkulturnost?

Razumevanje in interakcija različnih kultur.

Katera so načela znanstvenega preučevanja?

Etika, zanesljivost, veljavnost in objektivnost.

Kakšne so prednosti in pomanjkljivosti raziskovalnih metod?

Različne metode imajo različne koristi in omejitve glede zanesljivosti.

Kaj je akulturacija?

Proces prilagajanja priseljencev kulturi družbe, v katero so se preselili.

Kaj daje ljudem družbeno identiteto?

Družbene vloge, skupine in odnosi, ki jih posamezniki vzpostavijo.

Kako lahko izboljšamo medkulturni dialog?

Z izobraževanjem o kulturah, odprtostjo, aktivnim poslušanjem in empatijo.

Kakšna je razlika med formalno in neformalno obliko kontrole?

Formalna kontrola je uradna in pravna, neformalna temelji na družbenih normah.

Kako se preoblikuje kultura?

Z interkulturalizmom, multikulturalizmom, difuzijo in akulturacijo.

Kako vpliva socializacija na identiteto?

Pomaga pri razvoju identitete, socialnih spretnosti in prilagajanju.

Kako se oblikujejo družbene predstave?

Na podlagi izkušenj, starosti, kulturnih norm in medijev.

Kaj je socialno delovanje?

Vsako dejanje posameznika, ki vpliva na druge v družbenem kontekstu.

Kako pomembno je zaupanje v družbenih odnosih?

Zaupanje je ključno za gradnjo močnih in pozitivnih medosebnih odnosov.