0.0(0)
Explore Top Notes
HL Biological Approach to Understanding Behavior
noteNote
studied byStudied by 500 people
5.0(1)
Chapter 11: Language and Culture
noteNote
studied byStudied by 11 people
5.0(1)
Development of Western Music in Europe (ca. 450-ca.1450)
noteNote
studied byStudied by 17 people
5.0(1)
Chapter 16 - Kinetics: Rates and Mechanisms of Chemical Reactions
noteNote
studied byStudied by 22 people
5.0(1)
Crisis de pilotos
noteNote
studied byStudied by 11 people
5.0(1)
Imperialism Rise in Nationalism • During the French and Industrial Revolution, nationalism continued to inspire nations to increase their political and economic power. • Nationalism became the ideal force in the political, economic, and cultural life in the world, becoming the first universal ideology-organizing all people into a nation state. Nationalism Defined • The strong belief that the interest of a particular nation-state is of primary importance. o Nation-State – a state where the vast majority shares the same culture and is conscious of it. It is an ideal in which cultural boundaries match up with political ones. • As an ideology, it is based on the idea that the individual’s loyalty and devotion to the nation-state surpass other individual/group interests. • Exalting one nation’s belief above all others and placing primary emphasis on promotion of its culture and interests, excluding the interests of others. Changing the World through a Nationalistic Vision • The French Revolution significantly changed the political world and how countries govern. • The Industrial Revolution significantly changed the economic world. • The Age of Imperialism (1870-1914) dramatically changed the political, economic, and social world. What is Imperialism? • Imperialism- The policy of extending the rule of authority of an empire or nation over foreign countries, or of acquiring and holding colonies and dependencies. Power and influence are done through diplomacy or military force. Reasons for Imperialism • There are 5 main motives for empires to seek to expand their rule over other countries or territories: 1. Exploratory • Imperial nations wanted to explore territory unknown to them. • The main purpose for this exploration of new lands was for resource acquisition, medical or scientific research. o Charles Darwin • Other reasons: o Cartography (map making) o Adventure 2. Ethnocentric • Europeans acted on the concept of ethnocentrism o Ethnocentrism- the belief that one race or nation is superior to others. • Ethnocentrism developed out of Charles Darwin’s “survival of the fittest” theory. Philosophers used the theory to explain why there were superior races and inferior races. o This became known as Social Darwinism. • Most imperial nations believed that their cultural values or beliefs were superior to other nations or groups. • Believed imperial conquest would bring successful culture to inferior people. 3. Religious • Imperial expansion promoted a religious movement of people setting out to convert new members of conquered territories. • With the belief that Christianity was superior, missionaries believed it was their duty to spread Christianity to the world. • Christian missionaries established churches, and in doing so, they spread Western culture values as well. • Typically, missionaries spread the imperial nation's language through education and religious interactions. 4. Political • Patriotism and Nationalism helped spur our imperial growth, thus creating competition against other supremacies. • It was a matter of national pride, respect, and security. • Furthermore, European rivalry spurred nations for imperial conquest. Since land equaled power, the more land a country could acquire the more prestige they could wield across the globe. • Empires wanted strategic territory to ensure access for their navies and armies around the world. • The empire believed they must expand, thus they needed to be defended. 5. Economic • With the Industrial Revolution taking place during the same time, governments and private companies contributed to find ways to maximize profits. • Imperialized countries provided European factories and markets with natural resources (old and new) to manufacture products. • Trading posts were strategically placed around imperialized countries to maximize and increase profits. o Such places as the Suez Canal in Egypt which was controlled by the British provided strategic choke hold over many European powers. o Imperial powers competed over the best potential locations for resources, markets, and trade. History of Imperialism • Ancient Imperialism 600 BCE-500 CE o Roman Empire, Ancient China, Greek Empire, Persian Empire, Babylonian Empire. • Middle Age Imperialism (Age of Colonialism-1400-1800s) o Great Britain, Spain, Portugal, France, Netherlands (Dutch), Russia. • Age of Imperialism 1870-1914 o Great Britain, Spain, Portugal, France, Germany, Belgium, Italy, Japan, United States, Ottoman Empire, Russia. • Current Imperialism...? o U.S. Military intervention (i.e. Middle East) o Russia’s Invasion of Ukraine. Imperialism Colonialism • Refers to political or economic control, either legally or illegally. • Refers to where one nation assumes control over the other. • Creating an empire, expanding into neighboring regions and expanding the dominance far outside its borders. • Where a country conquers and rules over other regions for exploiting resources from the conquered country for the conqueror's benefit. • Foreign government controls/governs a territory without significant settlement. • Foreign government controls/governs the territory from within the land being colonized. • Little to no new settlement established on fresh territory. • Movement to settle to fresh territory. Age of Colonialism WHEN? • Started around the late 1400s and ended around the late 1700s/early 1800s. WHY? • Primary Reason: European countries, wished to find a direct trade route to Asia (China & India) and the East Indies. o Quicker and relatively more effective than land routes over Asia. • Secondary Reason: Empire expansion (land power) WHO? • Countries involved: Great Britain, France, Spain, the Dutch & Portugal. • Individuals’ knowns as Mercantilists believed that maintaining imperialized territory and colonizing the region could serve as a source of wealth, while personal motives by rulers, explorers, and missionaries could therefore promote their own agenda. o This agenda being “Glory, God and Gold”. Mercantilism • Mercantilism was a popular and main economic system for many European nations during the 16th to 18th centuries. • The main goal was to increase a nation’s wealth by promoting government rule of a nation’s economy for the purpose of enhancing state power at the expense of rival national power. • It was the economic counterpart of political absolutism. Why did mercantilists want colonies? • Mercantilists believed that a country must have an excess of exports over imports. • By colonizing territory, it provided the nation with indispensable wealth of precious raw materials. • Therefore, the claimed territory served as a market and supplier of raw materials for the mother country. Which, in time, provided an excess of exports for the nation and thus created wealth. o Development of Trading Companies to support this economic system. Hudson Bay Company – (1670). Controlled primarily North America. o Dutch East Indie Trading Company (1682) o East Indian Trading Company (1600) o Royal African Trade Company (1672) WHERE? • European nations begun to colonize the America, India and the East Indies to create a direct trade route. • Great Britain was the leading power in India, Australia and North America, South Africa. • Spain colonized central and South America. • French held Louisiana, coastal land of Africa and French Guinea. • The Dutch built an empire in the East Indies. • The Portuguese was able to take control of present-day Brazil and the southern tip of South America and Japan. Age of Colonialism • As countries started to imperialize these regions, eventually the concept of colonization took hold: • This is what makes the Age of Colonialism extremely different! End of Colonialism • By 1800, colonialism became less popular • Why? o Revolutions (Spain, France & American) o The Napoleonic Wars o Struggle for nationalism and democracy. o Exhausted all money and energy to supervise their colonies. Waiting to wake again • Imperialism would stay quiet for close to 50 years before Great Britain and France’s economies revitalized. • The outbreak of the Industrial Revolution only encouraged and revitalized European nations to begin their conquest for new territory and resources. Age of Imperialism THE SCRAMBLE FOR AFRICA 1870-1914 Conditions Prior to Imperialism of Africa  European interest in exploiting Africa was minimal.  Their economic interests & profit in Africa primarily came through coastal trade that took place during the 1500-1700s.  The slave trade became the main source of European profit.  Furthermore, disease, political instability, lack of transportation and unpredictable climate all discouraged Europeans from seeking territory. Slave Trade & the Trans-Atlantic Slave Voyages  Forced labor was not uncommon during the 13-17th Centuries. Africans and Europeans had been trading goods and people across the Mediteranea for centuries.  This all changed from 1526 to 1867, as a new system of slavery was introduced that became highly “commercialized, racialized and inherited”  By 1690, the America and West Indies saw approximately 30,000 African people shipped from Africa. A century later, that number grew to 85,000 people per year.  By 1867, approximately 12.5 million people (about twice the population of Arizona) left Africa in a slave ship. What Changed? 1. End of the Slave Trade- Left a need for trade between Europe and Africa. 2. Innovation in technology- The steam engine and iron hulled boats allowed Europe 3. Discovery of new raw materials- Explorers located vast raw materials and resources and this only spurred imperialism with Europe in the wake of the Industrial Revolution. 4. Politics- Unification of Germany and Italy left little room to expand in Europe. Germany and Italy both needed raw materials to “catch up” with Britain and France so they looked to Africa. The Scramble for Africa  The scramble started in 1870.  Although some coastal land had previously been acquired before 1870, the need for territory quickly accelerated as European countries looked t get deeper into Africa.  Within 20 years, nearly all continents were placed under imperialistic rule. Who was Involved?  Great Britain  France  Germany  Italy  Portugal  Belgium  Spain (kind) Violent Affairs  Violence broke out multiple times when European nations looked to claim the same territory.  Germ Chancellor. Otto van Bismarck. Attempted to avert the possibility of violence against the European powers.  In 1884, Bismarck organized a conference in Berlin for the European nations. The Berlin Conference (1884-85)  The conference looked to set ground rules for future annexation of African territory by European Nations.  Annexation is the forcible acquisition and assertion of legal title over one state’s territory by another state, usually following military occupation of the territory.  From a distant perspective, it looked like it would reduce tensions among European nations and avert war.  At the heart of the meeting, these European countries negotiated their claims to African territory, made it official and then mapped their regions.  Furthermore, the leaders agreed to allow free trade among imperialized territory and some homework for negotiating future European claims in Africa was established. Further Path  After the conference, european powers continued to expand their claims in Africa so that by 1900. 90% of the African territory had been claimed. A Turn towards Colonization?  Upon the imperialization of African territory, European nations and little interest in African land unless it produced economic wealth.  Therefore, European governments put little effort and expertise into these imperialized regions.  In most cases, this emat a form of indirect rule. Thus, governing the natin without sufficient settlement and government from within the mother country. Some Exceptions  There were some exemptions through in Africa as colonization was a necessary for some regions i n Africa.  Some regions where diamonds and gold were present. Government looked to protectorate the regions and establish rule and settlement in the regions.  Protectorates: A state controlled and protected by another state for defense against aggression and other law violations. Would  Some examples include South Africa, Botswana, Zimbabwe and Congo. Conclusion  Although it may appear that the Berlin Conference averted war amid the African Scramble, imperialism eventually brought the world into worldwide conflict.  With the continued desire to create an empire by European nations. World War 1 would break out which can be linked to this quest at imperialism.
noteNote
studied byStudied by 11 people
4.5(2)

Soc1

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

Odgovorite na naslednja vprašanja:

 

1.   Kaj je predmet proučevanja sociologije? Kdaj je nastala?

Sociologija proučuje družbeno življenje človeka. Sociologija je znanost, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi. Je znanost o družbenem (družbeni povezanosti ljudi, družbenih odnosih, družbenih dejavnostih ljudi in njihovih rezultatih), ki na temelju lastnega raziskovanja ali povzemanja rezultatov drugih družbenih ved poskuša doseči splošnejše spoznanje, ki ga ljudje lahko prepoznajo in uporabljajo pri soočanju s problemi sodobnega družbenega življenja. Sociologija je bila prvič omenjena sredi 19. stoletja v delu Tečaj pozitivne filozofije ki jo je napisal Avguste Comte.

 

2.   Pojasni, kaj je predmet proučevanja obče  sociologije in kaj je  predmet proučevanja posebnih sociologij!

Obča sociologija se ukvarja z vsemi področji družbenega življenja. Njen predmet je vsa človeška družba in njena metoda je take narave, da si prizadeva za posploševanje dognanj drugih družbenih ved, kot so pravo, ekonomija ali zgodovina.

Predmet proučevanja posebnih panog sociologije pa praviloma ni družba nasploh, temveč posamezni družbeni pojavi in problemi.

 

3.   Naštej in pojasni glavne vrste medosebnih odnosov!

1 Prijatelji: ljudje ki jih imamo radi, uživamo v njihovi družbi, lahko jim zaupamo, nas čustveno podpirajo.

2 Ljubezen in partnerski odnos: Loči se od prijatelja po seksualni želji pa tudi skrbi za drugega. Odnos je intimnejši in močnejši.

3 Starševski odnos: traja od rojstva otroka n do smrti staršev. Na začetku odnos odvisen od staršev, kasneje pa od družbe ko se po abdolescenci otroci osamosvojijo. Mladostnik in odrasel otrok zavzemata bolj enakopraven odnos s starši, v starosti pa postanejo starši odvisni od otrok.

4 Sorodniški odnosi: v modernih družba so postali te odnosi manj pomembni, zato obsega sorodniška mreža starše, otroke, stare starše, vnuke ter nekatere bratrance in nečake.

5 Odnosi s sodelavci na delu: te odnosi vplivajo na fizično in duševno zdravje posameznika. Pojavljajo se različni konflikti,. So glavni vir zadovoljstva pri delu. Zagotavljajo uspešno izvajanje dela, zaslužek, promocijo, pohvalo za dobro opravljeno delo…

4.   Kakšno bitje je človek?

− duševno bitje: ima razum, čustva, voljo, interese, postavlja si cilje, zamišlja ideale;

− biološko bitje: ima potrebe po zraku, pijači, hrani;

− delovno bitje: zida hiše, dela ceste, postavlja tovarne, obdeluje polja ...; − estetsko bitje: ustvarja lepoto in uživa v njej;

− družbeno bitje: nastane, se razvija, živi le v družbi;

 − individualno bitje: specifičen, enkraten;

− ustvarjalno bitje: človek kot vrsta mora biti ustvarjalen;

− svobodno bitje: človek je kot posebna vrsta živih bitij po svoji naravi »obsojen« na svobodo kot izbiro in ustvarjalnost.

5.   Naštej in pojasni faze raziskovalnega dela!

Znanstvenik mora najprej izbrati, opredeliti in razčleniti problem, ki ga namerava raziskati. Opredeliti mora glavne pojme, da mu bodo v obliki kazalcev raziskovalnega pojava pomagali pri opazovanju problema in zbiranju ustreznih podatkov. Oblikovati mora tudi svoje znanstvene domneve (hipoteze), ki bodo usmerjale nadaljnji proces raziskovanja. Še preden se bo lotil zbiranja empiričnega gradiva, bo verjetno izdelal manjšo “pilotsko” študijo, s katero bo preizkusil zanesljivost, primernost in učinkovitost predvidenih sredstev za zbiranje podatkov. Potem se bo lotil zbiranja podatkov glede na predvidene postopke, npr. z neposrednim opazovanjem, intervjuji, anketami ... Zbrane podatke mora nato pripraviti za analizo in interpretacijo. Analizi sledi interpretacija ali razlaga tako ugotovljenih izsledkov. Znanstvenik mora o svoji raziskavi v obliki gradiva (razprave, članki, objavljeni v strokovni ali širši javnosti namenjeni publikaciji, knjige) napisati poročilo za javnost.

6.   Zakaj vsaka znanstvena disciplina razvija svoje, specifične metode raziskovanja?

Zaradi različne narave predmetov (naravoslovne vede in družbene vede), cilja raziskovanje, teoretičnega okvirja, prakse in interdisciplinarnosti (biokemija združuje kemijo in biologijo)-

7.   Kaj je metodologija?

Metodologija je teorija postopkov in načinov raziskovanja ter vključuje nekatera znanstvena načela (principe), ki pri raziskovanju veljajo za vse vrste znanosti. Pojasnite načela znanstvenega preučevanja!

8.   Opišite faze raziskovalnega procesa!

Opazovanje z udeležbo: Vsako opazovanje je na neki način opazovanje z udeležbo - opazovalec do neke mere sodeluje v aktivnostih tistih, ki jih opazuje. Npr. opazovalec opazuje akcijo policistov v patrulji ali opazuje najstnike na ulici.

Intervju: Sestavljen je iz niza vprašanj, ki jih raziskovalec postavlja sogovorniku. Poznamo strukturiran in nestrukturiran intervju.

Vprašalnik oz. anketa: Vprašalnik je sestavljen iz niza vnaprej pripravljenih vprašanj, na katera želimo dobiti odgovor. Vprašanja so lahko "odprta", izpraševanemu dajo možnost, da sestavi svoj odgovor, ne more pa izbirati med danimi odgovori. 02. "Zaprta" vprašanja ali vprašanja "fiksiranega" izbora: ta tip vprašanj zahteva izbiranje med različnimi odgovori.

Eksperiment: Eksperiment je metoda sociološkega raziskovanja, kjer namerno vpeljemo spremenljivko in proučujemo učinek njenega delovanja. Za raziskovanje potrebujemo vsaj dve skupini: eksperimentalno, v katero namerno vpeljemo delovanje spremenljivke, in kontrolno, v kateri te spremenljivke ni.

Analiza dokumentov: Analiza dokumentov omogoča študij posameznega procesa, pojava v daljšem časovnem obdobju. Mogoče je primerjati zelo različne skupine ljudi, posebno pozornost pa moramo posvetiti verodostojnosti vira. Med tovrstne dokumente lahko uvrščamo osebne dokumente, zgodovinske vire, uradne vladne publikacije in statistike, časopisna poročila o dogodkih, romane, dnevnike, župnijske matične knjige ...

 

9.   Pojasnite naslednje pojme: vzorčenje, vzorec, populacija, slučajni in strukturiran vzorec!

Vzorčenje: Vzorčenje je postopek, pri katerem iz večje populacije izberemo manjši del, imenovan vzorec, da bi pridobili informacije o celotni populaciji.

Vzorec: Vzorec je majhna reprezentativna skupina, ki naj bi izražala značilnosti celotne populacije.

Populacija: Populacija je skupnost (množica) vseh enot pojava, ki ga preučujemo.

Slučajni vzorec: Kadar je za vsako enoto populacije enako verjetno, da bo vključena v vzorec, govorimo o slučajnem vzorcu (npr. Vsakemu državljanu Slovenije pripišemo zaporedno številko, nato pa izločimo vsakega stotega.).

Strukturirani vzorec: Populacijo razdelimo v skupine na podlagi znanih dejstev (starost, razred, spol ...), nato pa za vsako skupino določimo sorazmerni delež. Strukturirani vzorec oblikujemo tako, da vanj zajamemo npr. enak delež žensk glede na starostne kategorije..., kot je značilen za populacijo.

10.              Katere metode so značilne za sociološko raziskovanje? Kako bi predstavili prednosti in pomanjkljivosti navedenih metod?

Poglej 8. vprašanje.

11.              Kaj je socializacija in kateri so dejavniki socializacije?

Socializacija je proces, s katerim človek sprejema in usvaja vrednote, stališča, znanje, motive družbe oziroma skupine, v kateri živi in dela.

To so družina, šola, skupine vrstnikov, množični mediji in religija. Poteka med posameznikom in skupino, s katero ima tesne stike, na primer v družini ali skupini vrstnikov.

 

12.              Pojasni vrste socializacije!

Primarna: v otroštvu ko otrok spoznava temeljna družbena pravila in se razvija kot osebnost. Sekundarna socializacija: Poteka vse življenje, saj se nenehno učimo, spoznavamo nove ideje, učimo se vedenja v situacijah, s katerimi doslej še nismo bili soočeni. Terciarna socializacija je obdobje ko človek vstopa v delovni proces.

V rabi je tudi pojem resocializacija ali ponovna socializacija, ki označuje potrebo po dodatnem usklajevanju z družbeno sprejemljivimi oblikami vedenja in je hkrati proces, v katerem zrel, odrasel človek samega sebe "preoblikuje" zaradi različnih razlogov.

Formalna socializacija poteka v specializiranih institucijah (različne vrste šol), neformalna pa v drugih družbenih okoljih (družinah, družbenih skupinah ...).

 

13.              Kaj nam kažejo primeri ne-socializiranih otrok?

Primeri ne-socializiranih otrok lahko razkrijejo pomembne informacije o vplivu socializacije na razvoj in dobrobit posameznika. Obnašanje, fizični, čustveni in kognitivni razvoj,

14.              Kaj pomeni socializacija s stališča posameznika?

Socializacija s stališča posameznika pomeni proces, v katerem se uči družbenih norm, vrednot in veščin za učinkovito interakcijo z drugimi. Pomaga pri razvoju identitete, socialnih spretnosti in prilagajanju v družbi.

15.              Katere so temeljne sestavine družbene strukture?

Družbeni sloji: Razdelitev glede na status in privilegije.

Družbene institucije: Organizacije, kot so družina, izobraževanje in politika.

Družbene vloge: Očekivanja povezana z različnimi pozicijami.

Družbeni odnosi: Interakcije med posamezniki in skupinami.

Družbene norme in vrednote: Pravila in prepričanja, ki usmerjajo obnašanje.

 

16.              Kaj omogoča vzpostavitev družbenih odnosov?

Komunikacija: Izmenjava informacij.

Interakcija: Aktivno sodelovanje.

Zaupanje: Gradnja varnosti.

Skupne vrednote: Deljenje prepričanj.

Empatija: Razumevanje drugih.

Družbene norme: Upoštevanje pravil.

 

 

17.              Kateri statusi v družbi so pripisani in kateri so prirojeni?

Pripisani statusi so poklicni status, status v skupini, status glede na dosežke.

Prirojeni statusi so spol, kulturni (kulturne skupine v katerih se posameznik rodi), ekonomski položaj družine.

18.              Na kakšen način lahko posameznik tekom življenja spreminja svoj družbeni status?

Izobraževanje, poklic, socialne povezave, osebni dosežki, družbeni in kulturni vpliv.

19.              Katerim družbenim skupinam pripadate? Katere so primarne in katere sekundarne?

20.               

21.              Katerim družbenim organizacijam pripadate in katere družbene institucije ste obiskali v zadnjem mesecu?

22.              Kako razumemo družbene vloge? Na kaj se vežejo? Katere vloge »igraš« ti?

23.              Katere družbene vloge so v naši kulturi povezane z vlogo matere in katere z vlogo očeta?

24.              Ali so spolne vloge prirojene ali pridobljene? Pojasni!

Spolne vloge niso zgolj prirojene ali pridobljene; so rezultat kompleksne interakcije med biološkimi dejavniki in družbenimi pričakovanji. To pomeni, da se lahko spreminjajo in prilagajajo skozi čas in različne življenjske izkušnje.,

25.              Kaj je kultura in kaj vse sodi v kulturo nekega naroda?

Je celota materialnih in duhovnih človekovih pridobitev v družbi, ki so največkrat plod človekovega duhovnega in fizičnega dela ali so bistveno povezane z njegovo zelo zapleteno ustvarjalnostjo.

V kulturo naroda sodijo jezik, družbene zavesti, znanost, religijo, umetnost, filozofijo in moralo.

26.              Pojasni različne vrste spreminjanja kulture!

Interkulturalizem: "srečanja" različnih vrst kulture, npr. srečanje (zahodno) evropske kulture s kulturo koloniziranih ljudstev je pogosto vodilo v uničenje, razgraditev kulturne identitete podrejenih (etnocid). Lahko pa pomeni tudi medsebojno "oplajanje" in na osnovi medsebojnega prežemanja nastanek nove kulture.

Multikulturalizem: Multikulturalizem je koncept sožitja različnih kultur v eni družbi. Vključuje raznolikost etničnih skupin, spoštovanje kulturnih razlik, enake pravice za vse in spodbujanje medkulturnega dialoga. Njegov cilj je harmonično sobivanje kultur.

Difuzija kulture: ko se spreminja npr. znanje, tehnologija… iz kakšnega drugega kulturnega okolja. Npr iz zahodne Evrope v zda.

Akulturacija: To je proces prilagajanja priseljencev kulturi družbe, v katero so se preselili. Običajno se morajo odreči svoji izvorni kulturni identiteti, kar je lahko povezano s številnimi krizami.

27.              Kako so in uporabljajo besedo kultura na različnih področjih?

 

28.              Kako razumete medkulturnost ali medkulturni dialog?

 

Medkulturnost pomeni razumevanje in interakcijo različnih kultur. Ključni elementi so prepoznavanje razlik, empatija in prilagodljivost. Medkulturni slog se osredotoča na komunikacijo in sodelovanje. Oba sta pomembna za uspešno delovanje v globaliziranem svetu.

29.              Kaj so vrednote? Kaj je zate  vrednota?

So osnova človekovega obnašanja v svetu, njegovega odnosa do narave, drugih ljudi in sebe.

1. Življenjske vrednote: pojavi, ki dajejo duševno in telesno ugodje, različni čutni užitki (hrana, pijača ...), zabava, prostost, svoboda, varnost, moč ...

2. Materialne dobrine in vrednote (udobje, imetje, denar...)

3. Družbene vrednote: ljubezen, prijateljstvo, tovarištvo, zvestoba, mir, sožitje, sloga, ugled, spoštovanje ...

 4. Kulturne vrednote: estetske (lepota, red, harmonija), moralno etične (dobrota, pravičnost, nesebičnost, moralnost, poštenost), spoznavne (znanje, spoznanje, modrost, resnica), verske (odrešenje, božansko, sveto), vrednote pripadnosti (nazorska, idejna, politična pripadnost, narodnost), vrednote napredka (družbeni, človekov napredek, upanje).

 5. Vrednote samoizpopolnjevanja, samouresničevanja in samopreseganja, npr. osebni razvoj in napredek, ustvarjanje, ustvarjalno delo, izpopolnjevanje samega sebe, preizkušanje svoje moči in zmogljivosti ...

Zame so vrednote poštenost, odgovornost, svoboda, zvestoba, prijaznost, vztrajnost, hvaležnost, spoštovanje.

30.              Kaj so stereotipi?

Stereotip je poenostavljena in pogosto posplošena predstava o skupini ljudi, ki temelji na njihovih značilnostih, vedenju ali videzu. Stereotipi lahko vključujejo prepričanja o rasi, spolu, starosti, poklicu ali drugih identitetah.

31.              Kdaj govorimo o diskriminaciji?

O diskriminaciji govorimo, ko posamezniki ali skupine doživljajo nepravično obravnavo ali razlikovanje na podlagi določenih značilnosti npr. rase, spol, religija, starost, invalidnost…

32.              Kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši medkulturni dialog?

Za boljši medkulturni dialog je pomembno izobraževanje o kulturah, odprtost do raznolikosti, aktivno poslušanje in empatija. Izboljšanje komunikacijskih veščin ter sodelovanje v skupnih aktivnostih zmanjšujeta stereotipe in obogatita izkušnje.

33.              Definiraj odklonsko in konformno vedenje! Pojasni na primerih!

Pravila torej spoštujemo prostovoljno ali zaradi zunanje prisile, kar pomeni, da ravnamo konformno. V šoli upoštevam šolska pravila npr. da ne pijem alkohola, nisem na telefonu, nosim copate…

Odklonsko je vsako ravnanje, ki odstopa od družbenih norm in pričakovanja neke družbe ali družbene skupine. Vozim čez dovoljena omejitve, kadim na vlaku…

34.              Pojasni formalno in neformalno obliko kontrole!

Formalni družbeni nadzor je uraden, pravni način socialne kontrole. Obstajajo zakoni, ki regulirajo vedenje, sodišča pa kaznujejo tiste, ki so storili kriminalno dejanje in jih je policija odkrila. Formalni nadzor izvajajo organi (policija, tožilstva, sodišča, različne inšpekcije ...), ki so za to posebej specializirani in določeni. Ljudje v teh organih opravljajo nadzorovanje kot svojo poklicno dejavnost.

Neformalni družbeni nadzor temelji na napisanih pravilih in je oblika socialne kontrole, ki jo ljudje doživljamo v vsakdanjem življenju (doma, v šoli, pri delu), ko drug drugega omejujemo in nadzorujemo. Tiste ljudi, ki se ne vedejo na način, kakršen je po mnenju drugih v določeni situaciji normalen, na več načinov "prepričamo" v konformnost.

 

35.               Kaj je morala? Katere so sestavine moralnega dejanja?

Morala je sistem vrednot in norm, ki usmerjajo obnašanje posameznikov v družbi, opredeljuje, kaj je prav in kaj narobe.

1.     Namera: Jasna namera za moralno dejanje.

2.     Dejanje: Moralno skladno dejanje.

3.     Zavedanje: Zavedanje posledic dejanja.

4.     Odgovornost: Prevzem odgovornosti.

5.     Spremljanje posledic: Razmislek o posledicah.

6.     Etika: Povezanost z etičnimi teorijami.

 

36. Kaj so migracije? Pojasni vzroke in vrste migraciji?

Migracije so premiki ljudi iz enega kraja v drugega, običajno z namenom, da se tam naselijo. Ta proces lahko vključuje tako notranje migracije (znotraj države) kot mednarodne migracije (med državami).

Vzroki migraciji so lahko ekonomski, politični, okolijski, socialni ali kulturni.

Vrste migraciji:

1.     Notranje migracije:

·         Premiki znotraj ene države (npr. selitev iz podeželja v mesto).

2.     Mednarodne migracije:

·         Premiki med različnimi državami (npr. begunci, delovni migranti).

3.     Zasebne migracije:

·         Osebne odločitve za selitev, pogosto zaradi družinskih razlogov.

4.     Prisilne migracije:

·         Migracije, ki jih povzroča prisila, kot so vojne ali preganjanje.

5.     Sezonske migracije:

·         Premiki, ki se dogajajo ob določenih letnih časih (npr. delavci v kmetijstvu).

6.     Urbanizacija:

·         Premik ljudi iz podeželja v urbana območja, kar je pogosto posledica iskanja zaposlitve in boljših življenjskih pogojev.

 

37.               Kaj so etične skupine in katere različne skupine poznaš?

Etnične skupine so skupine ljudi, ki delijo skupno kulturo, zgodovino, jezik in religijo, kar jih ločuje od drugih.

Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Turki…

 

38.               Pojasnite oblike družbene organizacije produkcije.

Družbena organizacija produkcije se nanaša na načine, kako so ljudje organizirani za proizvodnjo dobrin in storitev v družbi. Tu so glavne oblike družbene organizacije produkcije:

Fevdalizem: Družbeni sistem, ki je bil značilen za srednji vek, kjer so bili kmetje vezani na zemljo, ki jo je posedoval fevdalec.

 Kapitalizem: Gospodarski sistem, ki temelji na zasebni lastnini in prostem                                       trgu.

Socializem: Gospodarski sistem, kjer je proizvodnja v lasti skupnosti ali države.

Komunizem: Skrajna oblika socializma, kjer ni zasebne lastnine in so vsi viri skupni.

 Tradicionalna ekonomija: Družbene organizacije, ki temeljijo na tradiciji in običajih.

Mešane ekonomije: Kombinacija kapitalizma in socializma.

 

39.              Opiši vsaj 3 značilnosti budizma.

Budizem je filozofski in religiozni sistem, ki temelji na naukih Siddharthe Gautame (Buda), ki je živel v 5. stoletju pr. n. št. v Indiji.

Karma: Dobri in slabi deli vplivajo na prihodnje izkušnje.

Reinkarnacija: Duša se ponovno rodi v različnih oblikah, odvisno od preteklih dejanj, dokler ne doseže nirvane.

Nirvana: Končni cilj budizma, stanje osvoboditve od trpljenja in cikla reinkarnacije.

Meditacija: Ključna praksa v budizmu, ki pomaga pri razvijanju zavedanja, osredotočenosti in notranjega miru.

Rituali in obredi: Budizem vključuje različne rituale in obrede, ki se razlikujejo med šolami.

0.0(0)
Explore Top Notes
HL Biological Approach to Understanding Behavior
noteNote
studied byStudied by 500 people
5.0(1)
Chapter 11: Language and Culture
noteNote
studied byStudied by 11 people
5.0(1)
Development of Western Music in Europe (ca. 450-ca.1450)
noteNote
studied byStudied by 17 people
5.0(1)
Chapter 16 - Kinetics: Rates and Mechanisms of Chemical Reactions
noteNote
studied byStudied by 22 people
5.0(1)
Crisis de pilotos
noteNote
studied byStudied by 11 people
5.0(1)
Imperialism Rise in Nationalism • During the French and Industrial Revolution, nationalism continued to inspire nations to increase their political and economic power. • Nationalism became the ideal force in the political, economic, and cultural life in the world, becoming the first universal ideology-organizing all people into a nation state. Nationalism Defined • The strong belief that the interest of a particular nation-state is of primary importance. o Nation-State – a state where the vast majority shares the same culture and is conscious of it. It is an ideal in which cultural boundaries match up with political ones. • As an ideology, it is based on the idea that the individual’s loyalty and devotion to the nation-state surpass other individual/group interests. • Exalting one nation’s belief above all others and placing primary emphasis on promotion of its culture and interests, excluding the interests of others. Changing the World through a Nationalistic Vision • The French Revolution significantly changed the political world and how countries govern. • The Industrial Revolution significantly changed the economic world. • The Age of Imperialism (1870-1914) dramatically changed the political, economic, and social world. What is Imperialism? • Imperialism- The policy of extending the rule of authority of an empire or nation over foreign countries, or of acquiring and holding colonies and dependencies. Power and influence are done through diplomacy or military force. Reasons for Imperialism • There are 5 main motives for empires to seek to expand their rule over other countries or territories: 1. Exploratory • Imperial nations wanted to explore territory unknown to them. • The main purpose for this exploration of new lands was for resource acquisition, medical or scientific research. o Charles Darwin • Other reasons: o Cartography (map making) o Adventure 2. Ethnocentric • Europeans acted on the concept of ethnocentrism o Ethnocentrism- the belief that one race or nation is superior to others. • Ethnocentrism developed out of Charles Darwin’s “survival of the fittest” theory. Philosophers used the theory to explain why there were superior races and inferior races. o This became known as Social Darwinism. • Most imperial nations believed that their cultural values or beliefs were superior to other nations or groups. • Believed imperial conquest would bring successful culture to inferior people. 3. Religious • Imperial expansion promoted a religious movement of people setting out to convert new members of conquered territories. • With the belief that Christianity was superior, missionaries believed it was their duty to spread Christianity to the world. • Christian missionaries established churches, and in doing so, they spread Western culture values as well. • Typically, missionaries spread the imperial nation's language through education and religious interactions. 4. Political • Patriotism and Nationalism helped spur our imperial growth, thus creating competition against other supremacies. • It was a matter of national pride, respect, and security. • Furthermore, European rivalry spurred nations for imperial conquest. Since land equaled power, the more land a country could acquire the more prestige they could wield across the globe. • Empires wanted strategic territory to ensure access for their navies and armies around the world. • The empire believed they must expand, thus they needed to be defended. 5. Economic • With the Industrial Revolution taking place during the same time, governments and private companies contributed to find ways to maximize profits. • Imperialized countries provided European factories and markets with natural resources (old and new) to manufacture products. • Trading posts were strategically placed around imperialized countries to maximize and increase profits. o Such places as the Suez Canal in Egypt which was controlled by the British provided strategic choke hold over many European powers. o Imperial powers competed over the best potential locations for resources, markets, and trade. History of Imperialism • Ancient Imperialism 600 BCE-500 CE o Roman Empire, Ancient China, Greek Empire, Persian Empire, Babylonian Empire. • Middle Age Imperialism (Age of Colonialism-1400-1800s) o Great Britain, Spain, Portugal, France, Netherlands (Dutch), Russia. • Age of Imperialism 1870-1914 o Great Britain, Spain, Portugal, France, Germany, Belgium, Italy, Japan, United States, Ottoman Empire, Russia. • Current Imperialism...? o U.S. Military intervention (i.e. Middle East) o Russia’s Invasion of Ukraine. Imperialism Colonialism • Refers to political or economic control, either legally or illegally. • Refers to where one nation assumes control over the other. • Creating an empire, expanding into neighboring regions and expanding the dominance far outside its borders. • Where a country conquers and rules over other regions for exploiting resources from the conquered country for the conqueror's benefit. • Foreign government controls/governs a territory without significant settlement. • Foreign government controls/governs the territory from within the land being colonized. • Little to no new settlement established on fresh territory. • Movement to settle to fresh territory. Age of Colonialism WHEN? • Started around the late 1400s and ended around the late 1700s/early 1800s. WHY? • Primary Reason: European countries, wished to find a direct trade route to Asia (China & India) and the East Indies. o Quicker and relatively more effective than land routes over Asia. • Secondary Reason: Empire expansion (land power) WHO? • Countries involved: Great Britain, France, Spain, the Dutch & Portugal. • Individuals’ knowns as Mercantilists believed that maintaining imperialized territory and colonizing the region could serve as a source of wealth, while personal motives by rulers, explorers, and missionaries could therefore promote their own agenda. o This agenda being “Glory, God and Gold”. Mercantilism • Mercantilism was a popular and main economic system for many European nations during the 16th to 18th centuries. • The main goal was to increase a nation’s wealth by promoting government rule of a nation’s economy for the purpose of enhancing state power at the expense of rival national power. • It was the economic counterpart of political absolutism. Why did mercantilists want colonies? • Mercantilists believed that a country must have an excess of exports over imports. • By colonizing territory, it provided the nation with indispensable wealth of precious raw materials. • Therefore, the claimed territory served as a market and supplier of raw materials for the mother country. Which, in time, provided an excess of exports for the nation and thus created wealth. o Development of Trading Companies to support this economic system. Hudson Bay Company – (1670). Controlled primarily North America. o Dutch East Indie Trading Company (1682) o East Indian Trading Company (1600) o Royal African Trade Company (1672) WHERE? • European nations begun to colonize the America, India and the East Indies to create a direct trade route. • Great Britain was the leading power in India, Australia and North America, South Africa. • Spain colonized central and South America. • French held Louisiana, coastal land of Africa and French Guinea. • The Dutch built an empire in the East Indies. • The Portuguese was able to take control of present-day Brazil and the southern tip of South America and Japan. Age of Colonialism • As countries started to imperialize these regions, eventually the concept of colonization took hold: • This is what makes the Age of Colonialism extremely different! End of Colonialism • By 1800, colonialism became less popular • Why? o Revolutions (Spain, France & American) o The Napoleonic Wars o Struggle for nationalism and democracy. o Exhausted all money and energy to supervise their colonies. Waiting to wake again • Imperialism would stay quiet for close to 50 years before Great Britain and France’s economies revitalized. • The outbreak of the Industrial Revolution only encouraged and revitalized European nations to begin their conquest for new territory and resources. Age of Imperialism THE SCRAMBLE FOR AFRICA 1870-1914 Conditions Prior to Imperialism of Africa  European interest in exploiting Africa was minimal.  Their economic interests & profit in Africa primarily came through coastal trade that took place during the 1500-1700s.  The slave trade became the main source of European profit.  Furthermore, disease, political instability, lack of transportation and unpredictable climate all discouraged Europeans from seeking territory. Slave Trade & the Trans-Atlantic Slave Voyages  Forced labor was not uncommon during the 13-17th Centuries. Africans and Europeans had been trading goods and people across the Mediteranea for centuries.  This all changed from 1526 to 1867, as a new system of slavery was introduced that became highly “commercialized, racialized and inherited”  By 1690, the America and West Indies saw approximately 30,000 African people shipped from Africa. A century later, that number grew to 85,000 people per year.  By 1867, approximately 12.5 million people (about twice the population of Arizona) left Africa in a slave ship. What Changed? 1. End of the Slave Trade- Left a need for trade between Europe and Africa. 2. Innovation in technology- The steam engine and iron hulled boats allowed Europe 3. Discovery of new raw materials- Explorers located vast raw materials and resources and this only spurred imperialism with Europe in the wake of the Industrial Revolution. 4. Politics- Unification of Germany and Italy left little room to expand in Europe. Germany and Italy both needed raw materials to “catch up” with Britain and France so they looked to Africa. The Scramble for Africa  The scramble started in 1870.  Although some coastal land had previously been acquired before 1870, the need for territory quickly accelerated as European countries looked t get deeper into Africa.  Within 20 years, nearly all continents were placed under imperialistic rule. Who was Involved?  Great Britain  France  Germany  Italy  Portugal  Belgium  Spain (kind) Violent Affairs  Violence broke out multiple times when European nations looked to claim the same territory.  Germ Chancellor. Otto van Bismarck. Attempted to avert the possibility of violence against the European powers.  In 1884, Bismarck organized a conference in Berlin for the European nations. The Berlin Conference (1884-85)  The conference looked to set ground rules for future annexation of African territory by European Nations.  Annexation is the forcible acquisition and assertion of legal title over one state’s territory by another state, usually following military occupation of the territory.  From a distant perspective, it looked like it would reduce tensions among European nations and avert war.  At the heart of the meeting, these European countries negotiated their claims to African territory, made it official and then mapped their regions.  Furthermore, the leaders agreed to allow free trade among imperialized territory and some homework for negotiating future European claims in Africa was established. Further Path  After the conference, european powers continued to expand their claims in Africa so that by 1900. 90% of the African territory had been claimed. A Turn towards Colonization?  Upon the imperialization of African territory, European nations and little interest in African land unless it produced economic wealth.  Therefore, European governments put little effort and expertise into these imperialized regions.  In most cases, this emat a form of indirect rule. Thus, governing the natin without sufficient settlement and government from within the mother country. Some Exceptions  There were some exemptions through in Africa as colonization was a necessary for some regions i n Africa.  Some regions where diamonds and gold were present. Government looked to protectorate the regions and establish rule and settlement in the regions.  Protectorates: A state controlled and protected by another state for defense against aggression and other law violations. Would  Some examples include South Africa, Botswana, Zimbabwe and Congo. Conclusion  Although it may appear that the Berlin Conference averted war amid the African Scramble, imperialism eventually brought the world into worldwide conflict.  With the continued desire to create an empire by European nations. World War 1 would break out which can be linked to this quest at imperialism.
noteNote
studied byStudied by 11 people
4.5(2)
robot