Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje
Odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Kaj je predmet proučevanja sociologije? Kdaj je nastala?
Sociologija proučuje družbeno življenje človeka. Sociologija je znanost, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi. Je znanost o družbenem (družbeni povezanosti ljudi, družbenih odnosih, družbenih dejavnostih ljudi in njihovih rezultatih), ki na temelju lastnega raziskovanja ali povzemanja rezultatov drugih družbenih ved poskuša doseči splošnejše spoznanje, ki ga ljudje lahko prepoznajo in uporabljajo pri soočanju s problemi sodobnega družbenega življenja. Sociologija je bila prvič omenjena sredi 19. stoletja v delu Tečaj pozitivne filozofije ki jo je napisal Avguste Comte.
2. Pojasni, kaj je predmet proučevanja obče sociologije in kaj je predmet proučevanja posebnih sociologij!
Obča sociologija se ukvarja z vsemi področji družbenega življenja. Njen predmet je vsa človeška družba in njena metoda je take narave, da si prizadeva za posploševanje dognanj drugih družbenih ved, kot so pravo, ekonomija ali zgodovina.
Predmet proučevanja posebnih panog sociologije pa praviloma ni družba nasploh, temveč posamezni družbeni pojavi in problemi.
3. Naštej in pojasni glavne vrste medosebnih odnosov!
1 Prijatelji: ljudje ki jih imamo radi, uživamo v njihovi družbi, lahko jim zaupamo, nas čustveno podpirajo.
2 Ljubezen in partnerski odnos: Loči se od prijatelja po seksualni želji pa tudi skrbi za drugega. Odnos je intimnejši in močnejši.
3 Starševski odnos: traja od rojstva otroka n do smrti staršev. Na začetku odnos odvisen od staršev, kasneje pa od družbe ko se po abdolescenci otroci osamosvojijo. Mladostnik in odrasel otrok zavzemata bolj enakopraven odnos s starši, v starosti pa postanejo starši odvisni od otrok.
4 Sorodniški odnosi: v modernih družba so postali te odnosi manj pomembni, zato obsega sorodniška mreža starše, otroke, stare starše, vnuke ter nekatere bratrance in nečake.
5 Odnosi s sodelavci na delu: te odnosi vplivajo na fizično in duševno zdravje posameznika. Pojavljajo se različni konflikti,. So glavni vir zadovoljstva pri delu. Zagotavljajo uspešno izvajanje dela, zaslužek, promocijo, pohvalo za dobro opravljeno delo…
4. Kakšno bitje je človek?
− duševno bitje: ima razum, čustva, voljo, interese, postavlja si cilje, zamišlja ideale;
− biološko bitje: ima potrebe po zraku, pijači, hrani;
− delovno bitje: zida hiše, dela ceste, postavlja tovarne, obdeluje polja ...; − estetsko bitje: ustvarja lepoto in uživa v njej;
− družbeno bitje: nastane, se razvija, živi le v družbi;
− individualno bitje: specifičen, enkraten;
− ustvarjalno bitje: človek kot vrsta mora biti ustvarjalen;
− svobodno bitje: človek je kot posebna vrsta živih bitij po svoji naravi »obsojen« na svobodo kot izbiro in ustvarjalnost.
5. Naštej in pojasni faze raziskovalnega dela!
Znanstvenik mora najprej izbrati, opredeliti in razčleniti problem, ki ga namerava raziskati. Opredeliti mora glavne pojme, da mu bodo v obliki kazalcev raziskovalnega pojava pomagali pri opazovanju problema in zbiranju ustreznih podatkov. Oblikovati mora tudi svoje znanstvene domneve (hipoteze), ki bodo usmerjale nadaljnji proces raziskovanja. Še preden se bo lotil zbiranja empiričnega gradiva, bo verjetno izdelal manjšo “pilotsko” študijo, s katero bo preizkusil zanesljivost, primernost in učinkovitost predvidenih sredstev za zbiranje podatkov. Potem se bo lotil zbiranja podatkov glede na predvidene postopke, npr. z neposrednim opazovanjem, intervjuji, anketami ... Zbrane podatke mora nato pripraviti za analizo in interpretacijo. Analizi sledi interpretacija ali razlaga tako ugotovljenih izsledkov. Znanstvenik mora o svoji raziskavi v obliki gradiva (razprave, članki, objavljeni v strokovni ali širši javnosti namenjeni publikaciji, knjige) napisati poročilo za javnost.
6. Zakaj vsaka znanstvena disciplina razvija svoje, specifične metode raziskovanja?
Zaradi različne narave predmetov (naravoslovne vede in družbene vede), cilja raziskovanje, teoretičnega okvirja, prakse in interdisciplinarnosti (biokemija združuje kemijo in biologijo)-
7. Kaj je metodologija?
Metodologija je teorija postopkov in načinov raziskovanja ter vključuje nekatera znanstvena načela (principe), ki pri raziskovanju veljajo za vse vrste znanosti. Pojasnite načela znanstvenega preučevanja!
8. Opišite faze raziskovalnega procesa!
Opazovanje z udeležbo: Vsako opazovanje je na neki način opazovanje z udeležbo - opazovalec do neke mere sodeluje v aktivnostih tistih, ki jih opazuje. Npr. opazovalec opazuje akcijo policistov v patrulji ali opazuje najstnike na ulici.
Intervju: Sestavljen je iz niza vprašanj, ki jih raziskovalec postavlja sogovorniku. Poznamo strukturiran in nestrukturiran intervju.
Vprašalnik oz. anketa: Vprašalnik je sestavljen iz niza vnaprej pripravljenih vprašanj, na katera želimo dobiti odgovor. Vprašanja so lahko "odprta", izpraševanemu dajo možnost, da sestavi svoj odgovor, ne more pa izbirati med danimi odgovori. 02. "Zaprta" vprašanja ali vprašanja "fiksiranega" izbora: ta tip vprašanj zahteva izbiranje med različnimi odgovori.
Eksperiment: Eksperiment je metoda sociološkega raziskovanja, kjer namerno vpeljemo spremenljivko in proučujemo učinek njenega delovanja. Za raziskovanje potrebujemo vsaj dve skupini: eksperimentalno, v katero namerno vpeljemo delovanje spremenljivke, in kontrolno, v kateri te spremenljivke ni.
Analiza dokumentov: Analiza dokumentov omogoča študij posameznega procesa, pojava v daljšem časovnem obdobju. Mogoče je primerjati zelo različne skupine ljudi, posebno pozornost pa moramo posvetiti verodostojnosti vira. Med tovrstne dokumente lahko uvrščamo osebne dokumente, zgodovinske vire, uradne vladne publikacije in statistike, časopisna poročila o dogodkih, romane, dnevnike, župnijske matične knjige ...
9. Pojasnite naslednje pojme: vzorčenje, vzorec, populacija, slučajni in strukturiran vzorec!
Vzorčenje: Vzorčenje je postopek, pri katerem iz večje populacije izberemo manjši del, imenovan vzorec, da bi pridobili informacije o celotni populaciji.
Vzorec: Vzorec je majhna reprezentativna skupina, ki naj bi izražala značilnosti celotne populacije.
Populacija: Populacija je skupnost (množica) vseh enot pojava, ki ga preučujemo.
Slučajni vzorec: Kadar je za vsako enoto populacije enako verjetno, da bo vključena v vzorec, govorimo o slučajnem vzorcu (npr. Vsakemu državljanu Slovenije pripišemo zaporedno številko, nato pa izločimo vsakega stotega.).
Strukturirani vzorec: Populacijo razdelimo v skupine na podlagi znanih dejstev (starost, razred, spol ...), nato pa za vsako skupino določimo sorazmerni delež. Strukturirani vzorec oblikujemo tako, da vanj zajamemo npr. enak delež žensk glede na starostne kategorije..., kot je značilen za populacijo.
10. Katere metode so značilne za sociološko raziskovanje? Kako bi predstavili prednosti in pomanjkljivosti navedenih metod?
Poglej 8. vprašanje.
11. Kaj je socializacija in kateri so dejavniki socializacije?
Socializacija je proces, s katerim človek sprejema in usvaja vrednote, stališča, znanje, motive družbe oziroma skupine, v kateri živi in dela.
To so družina, šola, skupine vrstnikov, množični mediji in religija. Poteka med posameznikom in skupino, s katero ima tesne stike, na primer v družini ali skupini vrstnikov.
12. Pojasni vrste socializacije!
Primarna: v otroštvu ko otrok spoznava temeljna družbena pravila in se razvija kot osebnost. Sekundarna socializacija: Poteka vse življenje, saj se nenehno učimo, spoznavamo nove ideje, učimo se vedenja v situacijah, s katerimi doslej še nismo bili soočeni. Terciarna socializacija je obdobje ko človek vstopa v delovni proces.
V rabi je tudi pojem resocializacija ali ponovna socializacija, ki označuje potrebo po dodatnem usklajevanju z družbeno sprejemljivimi oblikami vedenja in je hkrati proces, v katerem zrel, odrasel človek samega sebe "preoblikuje" zaradi različnih razlogov.
Formalna socializacija poteka v specializiranih institucijah (različne vrste šol), neformalna pa v drugih družbenih okoljih (družinah, družbenih skupinah ...).
13. Kaj nam kažejo primeri ne-socializiranih otrok?
Primeri ne-socializiranih otrok lahko razkrijejo pomembne informacije o vplivu socializacije na razvoj in dobrobit posameznika. Obnašanje, fizični, čustveni in kognitivni razvoj,
14. Kaj pomeni socializacija s stališča posameznika?
Socializacija s stališča posameznika pomeni proces, v katerem se uči družbenih norm, vrednot in veščin za učinkovito interakcijo z drugimi. Pomaga pri razvoju identitete, socialnih spretnosti in prilagajanju v družbi.
15. Katere so temeljne sestavine družbene strukture?
Družbeni sloji: Razdelitev glede na status in privilegije.
Družbene institucije: Organizacije, kot so družina, izobraževanje in politika.
Družbene vloge: Očekivanja povezana z različnimi pozicijami.
Družbeni odnosi: Interakcije med posamezniki in skupinami.
Družbene norme in vrednote: Pravila in prepričanja, ki usmerjajo obnašanje.
16. Kaj omogoča vzpostavitev družbenih odnosov?
Komunikacija: Izmenjava informacij.
Interakcija: Aktivno sodelovanje.
Zaupanje: Gradnja varnosti.
Skupne vrednote: Deljenje prepričanj.
Empatija: Razumevanje drugih.
Družbene norme: Upoštevanje pravil.
17. Kateri statusi v družbi so pripisani in kateri so prirojeni?
Pripisani statusi so poklicni status, status v skupini, status glede na dosežke.
Prirojeni statusi so spol, kulturni (kulturne skupine v katerih se posameznik rodi), ekonomski položaj družine.
18. Na kakšen način lahko posameznik tekom življenja spreminja svoj družbeni status?
Izobraževanje, poklic, socialne povezave, osebni dosežki, družbeni in kulturni vpliv.
19. Katerim družbenim skupinam pripadate? Katere so primarne in katere sekundarne?
20.
21. Katerim družbenim organizacijam pripadate in katere družbene institucije ste obiskali v zadnjem mesecu?
22. Kako razumemo družbene vloge? Na kaj se vežejo? Katere vloge »igraš« ti?
23. Katere družbene vloge so v naši kulturi povezane z vlogo matere in katere z vlogo očeta?
24. Ali so spolne vloge prirojene ali pridobljene? Pojasni!
Spolne vloge niso zgolj prirojene ali pridobljene; so rezultat kompleksne interakcije med biološkimi dejavniki in družbenimi pričakovanji. To pomeni, da se lahko spreminjajo in prilagajajo skozi čas in različne življenjske izkušnje.,
25. Kaj je kultura in kaj vse sodi v kulturo nekega naroda?
Je celota materialnih in duhovnih človekovih pridobitev v družbi, ki so največkrat plod človekovega duhovnega in fizičnega dela ali so bistveno povezane z njegovo zelo zapleteno ustvarjalnostjo.
V kulturo naroda sodijo jezik, družbene zavesti, znanost, religijo, umetnost, filozofijo in moralo.
26. Pojasni različne vrste spreminjanja kulture!
Interkulturalizem: "srečanja" različnih vrst kulture, npr. srečanje (zahodno) evropske kulture s kulturo koloniziranih ljudstev je pogosto vodilo v uničenje, razgraditev kulturne identitete podrejenih (etnocid). Lahko pa pomeni tudi medsebojno "oplajanje" in na osnovi medsebojnega prežemanja nastanek nove kulture.
Multikulturalizem: Multikulturalizem je koncept sožitja različnih kultur v eni družbi. Vključuje raznolikost etničnih skupin, spoštovanje kulturnih razlik, enake pravice za vse in spodbujanje medkulturnega dialoga. Njegov cilj je harmonično sobivanje kultur.
Difuzija kulture: ko se spreminja npr. znanje, tehnologija… iz kakšnega drugega kulturnega okolja. Npr iz zahodne Evrope v zda.
Akulturacija: To je proces prilagajanja priseljencev kulturi družbe, v katero so se preselili. Običajno se morajo odreči svoji izvorni kulturni identiteti, kar je lahko povezano s številnimi krizami.
27. Kako so in uporabljajo besedo kultura na različnih področjih?
28. Kako razumete medkulturnost ali medkulturni dialog?
Medkulturnost pomeni razumevanje in interakcijo različnih kultur. Ključni elementi so prepoznavanje razlik, empatija in prilagodljivost. Medkulturni slog se osredotoča na komunikacijo in sodelovanje. Oba sta pomembna za uspešno delovanje v globaliziranem svetu.
29. Kaj so vrednote? Kaj je zate vrednota?
So osnova človekovega obnašanja v svetu, njegovega odnosa do narave, drugih ljudi in sebe.
1. Življenjske vrednote: pojavi, ki dajejo duševno in telesno ugodje, različni čutni užitki (hrana, pijača ...), zabava, prostost, svoboda, varnost, moč ...
2. Materialne dobrine in vrednote (udobje, imetje, denar...)
3. Družbene vrednote: ljubezen, prijateljstvo, tovarištvo, zvestoba, mir, sožitje, sloga, ugled, spoštovanje ...
4. Kulturne vrednote: estetske (lepota, red, harmonija), moralno etične (dobrota, pravičnost, nesebičnost, moralnost, poštenost), spoznavne (znanje, spoznanje, modrost, resnica), verske (odrešenje, božansko, sveto), vrednote pripadnosti (nazorska, idejna, politična pripadnost, narodnost), vrednote napredka (družbeni, človekov napredek, upanje).
5. Vrednote samoizpopolnjevanja, samouresničevanja in samopreseganja, npr. osebni razvoj in napredek, ustvarjanje, ustvarjalno delo, izpopolnjevanje samega sebe, preizkušanje svoje moči in zmogljivosti ...
Zame so vrednote poštenost, odgovornost, svoboda, zvestoba, prijaznost, vztrajnost, hvaležnost, spoštovanje.
30. Kaj so stereotipi?
Stereotip je poenostavljena in pogosto posplošena predstava o skupini ljudi, ki temelji na njihovih značilnostih, vedenju ali videzu. Stereotipi lahko vključujejo prepričanja o rasi, spolu, starosti, poklicu ali drugih identitetah.
31. Kdaj govorimo o diskriminaciji?
O diskriminaciji govorimo, ko posamezniki ali skupine doživljajo nepravično obravnavo ali razlikovanje na podlagi določenih značilnosti npr. rase, spol, religija, starost, invalidnost…
32. Kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši medkulturni dialog?
Za boljši medkulturni dialog je pomembno izobraževanje o kulturah, odprtost do raznolikosti, aktivno poslušanje in empatija. Izboljšanje komunikacijskih veščin ter sodelovanje v skupnih aktivnostih zmanjšujeta stereotipe in obogatita izkušnje.
33. Definiraj odklonsko in konformno vedenje! Pojasni na primerih!
Pravila torej spoštujemo prostovoljno ali zaradi zunanje prisile, kar pomeni, da ravnamo konformno. V šoli upoštevam šolska pravila npr. da ne pijem alkohola, nisem na telefonu, nosim copate…
Odklonsko je vsako ravnanje, ki odstopa od družbenih norm in pričakovanja neke družbe ali družbene skupine. Vozim čez dovoljena omejitve, kadim na vlaku…
34. Pojasni formalno in neformalno obliko kontrole!
Formalni družbeni nadzor je uraden, pravni način socialne kontrole. Obstajajo zakoni, ki regulirajo vedenje, sodišča pa kaznujejo tiste, ki so storili kriminalno dejanje in jih je policija odkrila. Formalni nadzor izvajajo organi (policija, tožilstva, sodišča, različne inšpekcije ...), ki so za to posebej specializirani in določeni. Ljudje v teh organih opravljajo nadzorovanje kot svojo poklicno dejavnost.
Neformalni družbeni nadzor temelji na napisanih pravilih in je oblika socialne kontrole, ki jo ljudje doživljamo v vsakdanjem življenju (doma, v šoli, pri delu), ko drug drugega omejujemo in nadzorujemo. Tiste ljudi, ki se ne vedejo na način, kakršen je po mnenju drugih v določeni situaciji normalen, na več načinov "prepričamo" v konformnost.
35. Kaj je morala? Katere so sestavine moralnega dejanja?
Morala je sistem vrednot in norm, ki usmerjajo obnašanje posameznikov v družbi, opredeljuje, kaj je prav in kaj narobe.
1. Namera: Jasna namera za moralno dejanje.
2. Dejanje: Moralno skladno dejanje.
3. Zavedanje: Zavedanje posledic dejanja.
4. Odgovornost: Prevzem odgovornosti.
5. Spremljanje posledic: Razmislek o posledicah.
6. Etika: Povezanost z etičnimi teorijami.
36. Kaj so migracije? Pojasni vzroke in vrste migraciji?
Migracije so premiki ljudi iz enega kraja v drugega, običajno z namenom, da se tam naselijo. Ta proces lahko vključuje tako notranje migracije (znotraj države) kot mednarodne migracije (med državami).
Vzroki migraciji so lahko ekonomski, politični, okolijski, socialni ali kulturni.
Vrste migraciji:
1. Notranje migracije:
· Premiki znotraj ene države (npr. selitev iz podeželja v mesto).
2. Mednarodne migracije:
· Premiki med različnimi državami (npr. begunci, delovni migranti).
3. Zasebne migracije:
· Osebne odločitve za selitev, pogosto zaradi družinskih razlogov.
4. Prisilne migracije:
· Migracije, ki jih povzroča prisila, kot so vojne ali preganjanje.
5. Sezonske migracije:
· Premiki, ki se dogajajo ob določenih letnih časih (npr. delavci v kmetijstvu).
6. Urbanizacija:
· Premik ljudi iz podeželja v urbana območja, kar je pogosto posledica iskanja zaposlitve in boljših življenjskih pogojev.
37. Kaj so etične skupine in katere različne skupine poznaš?
Etnične skupine so skupine ljudi, ki delijo skupno kulturo, zgodovino, jezik in religijo, kar jih ločuje od drugih.
Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Turki…
38. Pojasnite oblike družbene organizacije produkcije.
Družbena organizacija produkcije se nanaša na načine, kako so ljudje organizirani za proizvodnjo dobrin in storitev v družbi. Tu so glavne oblike družbene organizacije produkcije:
Fevdalizem: Družbeni sistem, ki je bil značilen za srednji vek, kjer so bili kmetje vezani na zemljo, ki jo je posedoval fevdalec.
Kapitalizem: Gospodarski sistem, ki temelji na zasebni lastnini in prostem trgu.
Socializem: Gospodarski sistem, kjer je proizvodnja v lasti skupnosti ali države.
Komunizem: Skrajna oblika socializma, kjer ni zasebne lastnine in so vsi viri skupni.
Tradicionalna ekonomija: Družbene organizacije, ki temeljijo na tradiciji in običajih.
Mešane ekonomije: Kombinacija kapitalizma in socializma.
39. Opiši vsaj 3 značilnosti budizma.
Budizem je filozofski in religiozni sistem, ki temelji na naukih Siddharthe Gautame (Buda), ki je živel v 5. stoletju pr. n. št. v Indiji.
Karma: Dobri in slabi deli vplivajo na prihodnje izkušnje.
Reinkarnacija: Duša se ponovno rodi v različnih oblikah, odvisno od preteklih dejanj, dokler ne doseže nirvane.
Nirvana: Končni cilj budizma, stanje osvoboditve od trpljenja in cikla reinkarnacije.
Meditacija: Ključna praksa v budizmu, ki pomaga pri razvijanju zavedanja, osredotočenosti in notranjega miru.
Rituali in obredi: Budizem vključuje različne rituale in obrede, ki se razlikujejo med šolami.