prvi sklop pmo

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni, da je razvoj večsmeren

Razvoj je večsmeren, ker se v vseh obdobjih lahko hkrati pojavljajo porasti in upadi. Nekatere sposobnosti se izboljšujejo, druge slabšajo.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni, da je razvoj večrazsežnosten

Razvoj je večrazsežnosten, ker vključuje povezane spremembe na telesnem, spoznavnem, čustveno-osebnostnem, socialnem in moralnem področju.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni, da je razvoj kontekstualen

Razvoj je kontekstualen, ker nanj vplivajo starostno normativni, zgodovinsko normativni in nenormativni vplivi ter vsakdanje življenjske izkušnje.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj so starostno normativni vplivi

To so dogodki ali prehodi, ki jih večina ljudi v določeni družbi doživi v približno isti starosti, zato so glede časa pojavljanja razmeroma predvidljivi.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer biološkega starostno normativnega dogodka v mladostništvu

Puberteta ali rastni sunek, ker se pojavita pri večini mladostnikov v približno značilnem starostnem obdobju.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer socialnega starostno normativnega dogodka v mladostništvu

Vstop v srednjo šolo, ker je v določeni družbi vezan na značilno starostno skupino in ga doživi večina mladostnikov.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj so zgodovinsko normativni vplivi

To so dogodki, značilni za določen zgodovinski čas, ki vplivajo na večino ljudi v neki družbi ali generaciji, na primer vojna, epidemija ali politična sprememba.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer zgodovinsko normativnega biološkega dogodka

Epidemija ali jedrska nesreča, ker v določenem zgodovinskem obdobju biološko vpliva na velik del populacije.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj so nenormativni vplivi

To so redki, nepredvidljivi ali časovno neobičajni dogodki, ki jih ne doživi večina ljudi, lahko pa močno vplivajo na posameznikov razvoj.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer pozitivnega nenormativnega dogodka

Zadetek na loteriji, ker je redek, nepredvidljiv in lahko pomembno spremeni nadaljnje življenje posameznika.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer negativnega nenormativnega dogodka

Smrt partnerja v prometni nesreči, ker je redek in nepredvidljiv dogodek z močnim stresnim učinkom.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni starostno nenormativen dogodek

To je dogodek, ki je sicer normativen, vendar se zgodi v razvojno neobičajnem času, na primer nosečnost pri petnajstletnici.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj je nedogodek

Nedogodek je pričakovani normativni dogodek, ki se ne zgodi, na primer nerojstvo otroka zaradi neplodnosti.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni doslednost razvoja

Doslednost razvoja pomeni, da se povprečna izraženost neke lastnosti v starostni skupini med časoma merjenja ne spremeni pomembno.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni sprememba razvoja

Sprememba razvoja pomeni, da se povprečna izraženost neke lastnosti v starostni skupini med različnimi razvojnimi obdobji pomembno spremeni.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni stabilnost razvoja

Stabilnost razvoja pomeni, da posameznik skozi čas ohranja svoj relativni položaj znotraj starostne skupine glede na določeno lastnost.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj pomeni nestabilnost razvoja

Nestabilnost razvoja pomeni, da posameznik skozi čas spremeni svoj relativni položaj znotraj skupine glede na določeno lastnost.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kako statistično preverjamo doslednost ali spremembo razvoja

Preverjamo jo z razlikami med povprečji starostnih skupin ali iste skupine v različnih časih merjenja.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kako statistično preverjamo stabilnost ali nestabilnost razvoja

Preverjamo jo s korelacijami med rezultati istih posameznikov v različnih časih merjenja.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer absolutne doslednosti

Nevroticizem iz poznega otroštva v zgodnje mladostništvo, če se povprečje skupine na tej potezi statistično pomembno ne spremeni.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer relativne stabilnosti

Otrok s pomanjkljivim nadzorom v zgodnjem otroštvu z veliko verjetnostjo ostane v podobnem relativnem položaju tudi v zgodnjem mladostništvu.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj je količinska sprememba

Količinska sprememba je sprememba v pogostosti, količini ali intenzivnosti vedenja, na primer povečanje števila besed v otrokovem besednjaku.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj je kakovostna sprememba

Kakovostna sprememba je sprememba v vrsti, načinu, strukturi ali organizaciji vedenja, na primer prehod iz enobesednih v dvobesedne stavke.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj je progresivna sprememba

Progresivna sprememba je sprememba v smeri večje kompleksnosti, učinkovitosti ali prilagojenosti vedenja.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Kaj je regresivna sprememba

Regresivna sprememba je sprememba v smeri manjše kompleksnosti, učinkovitosti ali prilagojenosti vedenja.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer količinsko progresivne spremembe

Povečanje besednjaka pri malčku iz nekaj besed na več deset besed, ker gre za večjo količino in učinkovitejšo komunikacijo.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer količinsko regresivne spremembe

Upad hitrosti procesiranja informacij v srednji in pozni odraslosti, ker se zmanjša učinkovitost obdelave informacij.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer kakovostno progresivne spremembe

Prehod iz konkretno-operativnega v formalnologično mišljenje, ker se spremeni način mišljenja v smeri večje abstraktnosti in kompleksnosti.

RAZVOJ KOT VSEŽIVLJENJSKI PROCES: Primer kakovostno regresivne spremembe

V pozni odraslosti lahko posameznik zaradi težav s priklicem besed tvori enostavnejše stavke in izpušča podrobnosti.

RAZISKOVANJE: Kaj so starostne razlike

Starostne razlike so razlike med različno starimi skupinami v prečni študiji in so le posredni pokazatelj razvojnih sprememb.

RAZISKOVANJE: Kaj so starostne spremembe

Starostne spremembe so spremembe pri istih posameznikih skozi čas in so neposredni pokazatelj razvojnih sprememb.

RAZISKOVANJE: Kaj je prečni pristop

Prečni pristop primerja različno stare skupine ljudi v istem času merjenja, zato daje podatke o starostnih razlikah.

RAZISKOVANJE: Glavna prednost prečnega pristopa

Je časovno krajši, cenejši in se izogne učinku vaje, reaktivnosti in osipu, ker udeležence merimo samo enkrat.

RAZISKOVANJE: Glavna omejitev prečnega pristopa

Ne more razdružiti učinka starosti od generacijskega učinka, zato starostne razlike niso nujno razvojne spremembe.

RAZISKOVANJE: Kaj je vzdolžni pristop

Vzdolžni pristop spremlja iste udeležence v različnih časih merjenja in omogoča neposredno ugotavljanje starostnih sprememb.

RAZISKOVANJE: Glavna prednost vzdolžnega pristopa

Omogoča neposredno spremljanje razvojnih sprememb, relativne stabilnosti posameznika in napovedovanje kasnejših značilnosti iz zgodnejših.

RAZISKOVANJE: Glavne omejitve vzdolžnega pristopa

Učinek vaje, učinek reaktivnosti, selektivni ali naključni osip, dolgotrajnost in vezanost rezultatov na eno generacijo.

RAZISKOVANJE: Kaj je učinek vaje

Učinek vaje je izboljšanje rezultatov zaradi ponovnega srečanja z istim ali podobnim testnim materialom, ne nujno zaradi razvoja.

RAZISKOVANJE: Pri katerem pristopu pričakujemo učinek vaje

Predvsem pri vzdolžnih in mikrogenetskih študijah, ker isti udeleženci večkrat rešujejo podobne naloge.

RAZISKOVANJE: Kaj je učinek reaktivnosti oziroma odzivnosti

Udeleženci se zavedajo, da so predmet raziskave, zato začnejo odgovarjati manj spontano, pogosto bolj socialno zaželeno.

RAZISKOVANJE: Pri katerih študijah pričakujemo učinek reaktivnosti

Predvsem pri vzdolžnih študijah osebnosti, stališč, socialnega, emocionalnega in moralnega razvoja.

RAZISKOVANJE: Kaj je učinek časa merjenja

Rezultate popači trenutno zgodovinsko ali družbeno dogajanje v času merjenja, zato sprememba ni nujno razvojnega izvora.

RAZISKOVANJE: Pri katerih pristopih lahko nastopi učinek časa merjenja

Lahko nastopi pri vseh pristopih, posebej problematičen pa je pri vzdolžnem pristopu, ker je čas merjenja pomešan s starostjo.

RAZISKOVANJE: Kaj je generacijski učinek

Generacijski učinek pomeni, da se skupine razlikujejo zaradi različnih zgodovinskih in kulturnih pogojev odraščanja, ne zaradi starosti same.

RAZISKOVANJE: Pri katerem pristopu je generacijski učinek največja omejitev

Pri prečnem pristopu, ker primerjamo različno stare ljudi, ki pripadajo različnim generacijam.

RAZISKOVANJE: Kaj je naključni osip

Naključni osip je splošno zmanjšanje vzorca zaradi razlogov, ki niso sistematično povezani z merjeno lastnostjo, na primer selitev.

RAZISKOVANJE: Kaj je selektivni osip

Selektivni osip pomeni, da iz raziskave izpadajo udeleženci s skupnimi značilnostmi, na primer manj kompetentni ali manj zdravi, kar pristrani vzorec.

RAZISKOVANJE: Zakaj so vzdolžne študije inteligentnosti pogosto bolj optimistične kot prečne

Zaradi učinka vaje in selektivnega osipa, saj v raziskavi pogosteje ostanejo bolj zdravi, motivirani in kognitivno uspešnejši udeleženci.

RAZISKOVANJE: Zakaj pri vzdolžni študiji kognitivnih sposobnosti dodamo neodvisne vzorce

Da nadzorujemo učinek vaje in selektivni osip, ker neodvisni vzorci niso prej reševali nalog in bolje predstavljajo populacijsko povprečje.

RAZISKOVANJE: Kaj je pristop časovnega zamika

Primerjamo enako stare skupine različnih generacij, izmerjene v različnih časih, da preverimo generacijski učinek ali učinek časa merjenja.

RAZISKOVANJE: Kaj nam pove pristop časovnega zamika

Ne daje podatkov o starostnih spremembah, temveč o tem, ali generacija ali čas merjenja popačita starostne primerjave.

RAZISKOVANJE: Kaj je vzdolžnosekvenčni pristop

Spremljamo vsaj dve generaciji skozi čas, zato združimo vzdolžno in prečno primerjanje ter dobimo več nadzora nad starostjo, generacijo in časom merjenja.

RAZISKOVANJE: Prednost vzdolžnosekvenčnega pred vzdolžnim pristopom

Ni omejen na eno generacijo in omogoča delno razločevanje učinkov starosti, časa merjenja in generacije.

RAZISKOVANJE: Kaj je prečnosekvenčni pristop

Različno stare skupine merimo vsaj dvakrat, zato poleg starostnih razlik dobimo tudi nekaj podatkov o spremembah skozi čas.

RAZISKOVANJE: Prednost prečnosekvenčnega pred prečnim pristopom

Omogoča delni nadzor generacijskega učinka in učinka časa merjenja ter omogoča bolj neposredno sklepanje o razvojnih spremembah kot prečni pristop.

RAZISKOVANJE: Kdaj je prečnosekvenčni pristop posebej uporaben

Pri preučevanju odraslih, kognitivnih sposobnosti ali stališč, kjer so generacijski učinki in učinki časa merjenja verjetni.

RAZISKOVANJE: Zakaj bi pri stališčih raje uporabili sekvenčni kot prečni pristop

Ker se stališča lahko razlikujejo zaradi trenutnega družbenega dogajanja ali generacije, ne samo zaradi razvojne starosti.

RAZISKOVANJE: Prednost vzdolžnega pristopa pri raziskavi osebnosti

Omogoča spremljanje iste osebe skozi čas, zato lahko ocenimo individualno stabilnost, relativno stabilnost in povezanost zgodnjih osebnostnih značilnosti s kasnejšimi.

RAZISKOVANJE: Pomanjkljivost prečnega pristopa pri raziskavi osebnosti

Ker primerja različne ljudi, ne more neposredno pokazati, ali se osebnost posameznika res spreminja skozi čas.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je koeficient dedljivosti

Koeficient dedljivosti je statistična ocena deleža individualnih razlik v neki fenotipski značilnosti, ki jih v določeni populaciji in času pojasnjujejo genetske razlike.

GENETIKA IN OKOLJE: Česa koeficient dedljivosti ne pomeni

Ne pomeni deleža lastnosti pri posamezniku, ne dokazuje genetskega determinizma in ne velja nujno za druge populacije ali druge čase.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj pomeni, da je dedljivost populacijska ocena

Velja za razlike med ljudmi v določeni populaciji in okolju, ne pa za razlago fenotipa enega posameznika.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj meri h2 pri klasični Falconerjevi formuli

Meri predvsem aditivni genetski učinek, torej delež fenotipske variance, ki ga pripišemo seštevanju učinkov alelov.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako ocenimo aditivni genetski učinek v študiji dvojčkov, ki živijo skupaj

Uporabimo formulo h2 = 2 × (rED − rDD), kjer primerjamo podobnost enojajčnih in dvojajčnih dvojčkov.

GENETIKA IN OKOLJE: Zakaj pri dvojčkih uporabimo razliko med rED in rDD

Ker si enojajčni dvojčki delijo skoraj 100 odstotkov genov, dvojajčni pa približno 50 odstotkov, okolje pa naj bi bilo znotraj para podobno.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako neaditivni genetski učinki vplivajo na h2 pri formuli 2 × (rED − rDD)

Lahko precenijo aditivni učinek, ker povečajo podobnost enojajčnih glede na dvojajčne bolj, kot bi pričakovali samo zaradi aditivnih genov.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako ocenimo genetski učinek pri sorojencih, posvojenih v različne družine

Korelacijo med sorojenci pomnožimo z 2, ker si prvostopenjski sorodniki delijo približno 50 odstotkov genov, okolja pa si ne delijo.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako ocenimo vpliv deljenega okolja pri soposvojencih

Vzamemo korelacijo med genetsko nepovezanimi soposvojenci, ker je njihova podobnost lahko predvsem posledica okolja, ki si ga delijo.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj pomeni es2 = 0,20 pri soposvojencih

Da lahko približno 20 odstotkov variabilnosti določene značilnosti v tej populaciji in času pojasnimo z okoljem, ki si ga soposvojenci delijo.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako ocenimo nedeljeno okolje, če poznamo h2 in es2

Uporabimo formulo ens2 = 1 − h2 − es2, pri čemer preostanek vključuje tudi napako merjenja.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako ocenimo nedeljeno okolje pri ločeno posvojenih enojajčnih dvojčkih

Najprej korelacijo med ločeno posvojenimi enojajčnimi dvojčki razumemo kot genetski učinek, nato od 1 odštejemo h2.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je deljeno okolje

Deljeno okolje so okoljski vplivi, zaradi katerih so si posamezniki, ki živijo skupaj, med seboj bolj podobni.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je nedeljeno okolje

Nedeljeno okolje so okoljski vplivi, zaradi katerih se posamezniki razlikujejo, tudi če živijo v isti družini. Vključuje tudi napako merjenja.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je selektivna posvojitev

Selektivna posvojitev pomeni, da je otrok posvojen v družino, ki je podobna njegovi biološki družini po psiholoških značilnostih ali okolju.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako selektivna posvojitev vpliva na oceno deljenega okolja

Oceno deljenega okolja običajno preceni, ker podobnost posvojencev in krušnih staršev ni več nujno samo okoljska.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je izbirno partnerstvo

Izbirno partnerstvo je nenaključna izbira partnerja, pri kateri si partnerja izbirata osebe, podobne po določeni značilnosti.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako izbirno partnerstvo vpliva na študije dvojčkov

Poveča podobnost dvojajčnih dvojčkov, ker imajo lahko več kot pričakovanih 50 odstotkov skupnih genetskih vplivov, zato zmanjša razliko rED − rDD in podceni h2.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako izbirno partnerstvo vpliva na družinske študije sorojencev

Sorojenci imajo lahko več kot 50 odstotkov skupnih genetskih vplivov, zato lahko običajno množenje korelacije z 2 popači oceno dedljivosti.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je pasivna korelacija genotip-okolje

Otrok od bioloških staršev podeduje gene in hkrati okolje, ki je povezano z genetskimi značilnostmi staršev in otroka.

GENETIKA IN OKOLJE: Kdaj je pasivna korelacija genotip-okolje najpomembnejša

Najpomembnejša je v otroštvu, ko otrok še nima veliko nadzora nad okoljem, ki ga zanj oblikujejo starši.

GENETIKA IN OKOLJE: Primer pasivne korelacije genotip-okolje

Starši z visokimi govornimi sposobnostmi otroku prenesejo genetske dispozicije in hkrati ustvarijo govorno bogato okolje.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je reaktivna ali evokativna korelacija genotip-okolje

Posameznik s svojimi genetsko pogojenimi značilnostmi izzove določene odzive okolja, na primer težaven temperament izzove strožje odzive staršev.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je aktivna korelacija genotip-okolje

Posameznik na podlagi svojih genetskih nagnjenj sam izbira, oblikuje ali preoblikuje okolja, ki so skladna z njegovimi značilnostmi.

GENETIKA IN OKOLJE: Zakaj aktivna korelacija genotip-okolje s starostjo narašča

Ker mladostnik in odrasli vse bolj samostojno izbirata dejavnosti, vrstnike, šolo, poklic in druge kontekste.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj je interakcija genotip-okolje

Interakcija pomeni, da enako okolje različno vpliva na posameznike z različnim genotipom.

GENETIKA IN OKOLJE: Razlika med korelacijo G-O in interakcijo G-O

Pri korelaciji G-O genotip vpliva na izpostavljenost okolju, pri interakciji G-O pa okolje različno učinkuje glede na genotip.

GENETIKA IN OKOLJE: Primer interakcije genotip-okolje

Stresno okolje močneje poveča anksioznost pri posamezniku z genetsko občutljivostjo kot pri posamezniku brez te občutljivosti.

GENETIKA IN OKOLJE: Kako bi preverjali pasivni tip korelacije G-O pri govorni kompetentnosti

Primerjali bi podobnost govorne kompetentnosti otrok z biološkimi starši in posvojencev s krušnimi starši, pri nadzoru selektivnih posvojitev.

GENETIKA IN OKOLJE: Kaj pričakujemo pri pasivni korelaciji G-O za govor

Večjo podobnost bioloških staršev in otrok kot posvojencev in krušnih staršev, ker biološki starši prispevajo gene in skladno okolje.