srce in žilje

Na moč kontrakcije srca NE vpliva:
a. Hormoni ščitnice
b. Sprememba aktivnosti simpatika
c. Sprememba srčne frekvence
d. Polnitev ventrikla med izovolumsko relaksacijo

d. Polnitev ventrikla med izovolumsko relaksacijo

Kaj NAJMANJ poveča porabo kisika v srčni mišici?
a. Zvišanje sistolnega arterijskega tlaka
b. Zvišanje srčne frekvence
c. Zvišanje utripnega volumna
d. Zvišanje diastolnega arterijskega tlaka
e. Dodajanje inotropnih zdravil in s tem zvišanje kontraktilnosti prekatov

c. Zvišanje utripnega volumna (pri istem minutnem volumnu se zmanjša frekvenca, kar zmanjša porabo O2)

Označi pravilno trditev:
a. Srčna frekvenca denerviranega srca je med 60 in 80 utripi na minuto
b. Večina celotne krvi se nahaja v srcu in pljučih
c. Srednji cirkulacijski tlak je tem višji, čim večja je podajnost arterij
d. Centralni venski tlak je nižji od srednjega cirkulacijskega tlaka
e. Srednji cirkulacijski tlak je odvisen od nestresnega volumna krvi

d. Centralni venski tlak je nižji od srednjega cirkulacijskega tlaka

Kadar se zaradi zvišanja arterijskega tlaka aktivirajo baroreceptorji, pride do:
a. Pomika krivulj venskega priliva desno in navzgor (v diagramu odvisnosti srčnega pretoka od centralnega venskega tlaka/desnega atrijskega tlaka) - to se zgodi pri simpatični stimulaciji
b. Padca srčne frekvence zaradi znižanja frekvence akcijskih potencialov v n. glossopharyngeusu
c. Dilatacije arteriol zaradi aktivacije psy
d. Povišanje tlaka v centralnih venah
e. Padca srednjega cirkulacijskega tlaka

e. Padca srednjega cirkulacijskega tlaka (pride do povečane kompliance zaradi manjše vazokonstrikcije)

Za polnitev prekatov (preload) velja, da:
a. Se poveča pri spremembi položaja telesa iz ležečega v pokončni
b. Ni povezana s tlakom v prekatu ob koncu diastole
c. Pri večji polnitvi akcijski potencial z enega na drug kardiomiocit preskakuje hitreje
d. Se pri višji srčni frekvenci poveča
e. Se pri večji polnitvi poveča občutljivost kontraktilnega aparata za kalcij

e. Se pri večji polnitvi poveča občutljivost kontraktilnega aparata za kalcij

Pri zdravem preiskovancu umetno izolirano povečamo srčno frekvenco s 60 na 120 utripov na minuto. V novem stacionarnem stanju bo:
a. Arterijski tlak nižji kot začetni
b. Pritisk v desnem atriju približno dvakratnik začetnega
c. Srčni pretok približno dvakrat večji kot začetni
d. Utripni volumen manjši kot začetni
e. b + c
f. b + d

d. Utripni volumen manjši kot začetni

Reaktivna hiperemija je
a. Vazodilatacija zaradi povečane koncentracije metabolitov anaerobne razgradnje
b. Povečan pretok krvi zaradi povečane aktivnosti tkiva
c. Vazodilatacija žil, ki nastane zaradi povečanega sproščanja acetilholina iz parasimpatičnih žilnih končičev
d. Vazodilatacija žil, ki nastane zaradi povečanega sproščanja endotelina (vazokonstriktor) iz tkiva, ki zaradi zunanjega pritiska začasno ni bilo prekrvavljeno
e. Vazodilatacija žil, ki nastane zaradi povečanja hitrosti pretoka

a. Vazodilatacija zaradi povečane koncentracije metabolitov anaerobne razgradnje

Katere od navedenih trditev veljajo za gladko mišično celico:
a. Aktin in miozin sta organizirana v miofilamentih
b. Ima dobro razvit sistem t-tubulov
c. Vsebuje troponin
d. Ca++ je lahko vezan na kalmodulinu
e. V aktivnost je vpletena kinaza miozinske lahke verige (MLCK)
f. c + e
g. d + e

g. d + e

Za lastnosti ven v sistemskem obtoku velja:
a. Vse so opremljene z venskimi zaklopkami
b. Vse vene sistemskega obtoka kolabirajo, kadar transmuralni tlak preseže vrednost centralnega venskega tlaka
c. Vene imajo bogatejšo parasimpatično oživčenje kot arterije
d. So manj podajne kot vene v pljučnem obtoku
e. Podajnost ven je velika le pri nizkih tlakih, pri visokih tlakih je slabša kot pri arterijah

e. Podajnost ven je velika le pri nizkih tlakih, pri visokih tlakih je slabša kot pri arterijah

Nadzor periferne cirkulacije:
a. Je v žlezah slinavkah najbolj odvisen od simpatične stimulacije
b. Omogoča več mehanizmov, ki zagotavljajo metabolični aktivnosti primerno perfuzijo tkiva
c. Temelji zgolj na lokalnem nadzoru razmer v posameznih organih
d. Je najbolj odvisen od nivoja cirkulirajočih kateholaminov, ki jih sprošča sredica nadledvične žleze
e. Temelji na lastnostih gladkih mišic, da se ob simpatični stimulaciji sprostijo

b. Omogoča več mehanizmov, ki zagotavljajo metabolični aktivnosti primerno perfuzijo tkiva

Kateri od naštetih pojavov v srčnem ciklusu se pojavi ob koncu kompleksa QRS v EKG?
a. Odpiranje semilunarnih zaklopk
b. Drugi srčni ton
c. Odpiranje atrioventrikularnih zaklopk
d. Maksimalna vrednost arterijskega tlaka v sistoli
e. Noben odgovor ni pravilen

a. Odpiranje semilunarnih zaklopk

Dolgotrajno zvišane koncentracije K+ v ECT, povzroči manjšo vzdražnost skeletne mišice, ker:
a. Se zmanjša aktivnost Na+/K+ ATP-aze
b. Se zaradi hipopolarizacije poveča delež inaktiviranih kanalov za Na+
c. Padec napetosti čez membrano poveča upornost stikov med miociti
d. Postopna hiperpolarizacija povzroči akomodacijo
e. Hiperpolarizacija poveča prevodnost za K+

b. Se zaradi hipopolarizacije poveča delež inaktiviranih kanalov za Na+

Za pulzni val velja:
a. V centralnih arterijah ima pulzni val večjo amplitudo kot v perifernih arterijah
b. V perifernih arterijah starih ljudi pulzni val bolj strmo naraste kot pri mladih
c. V perifernih arterijah sta pulzni tlak in hitrost toka krvi večja kot v centralnih arterijah
d. V centralnih arterijah ima pulzni val več vrhov kot v perifernih arterijah
e. V centralnih arterijah ima pulzni val večjo hitrost kot v perifernih arterijah

b. V perifernih arterijah starih ljudi pulzni val bolj strmo naraste kot pri mladih (komplianca dosti višja pri mladih, raste amplituda počasneje)

Pri sklopitvi vzburjenja in kontrakcije srčne mišične celice se večina kalcija sprosti v citosol:
a. Preko aktivne kalcijeve črpalke na sarkolemi
b. Preko Na-Ca izmenjevalnika na sarkolemi
c. S kalcijevim tokom skozi sarkolemo
d. Preko mehanizma sproščanja kalcija, induciranega s kalcijem ('calcium induced calcium release')
e. Preko aktivne kalcijeve črpalke na sarkoplazemskem retikulumu

d. Preko mehanizma sproščanja kalcija, induciranega s kalcijem ('calcium induced calcium release')

Permeabilnost kapilar
a. Je odvisna od vrste stikov med endotelnimi celicami predvsem za lipidotopne snovi
b. Je v ledvicah večja kot v pljučih
c. Je enaka v vseh tkivih, razen v jetrih in kostnem mozgu
d. Je največja za glukozo, ker jo tkiva potrebujejo kot hranilo
e. Je najmanjša v možganih, ker je tam viskoznost krvi večja kot v ostalih žilah

b. Je v ledvicah večja kot v pljučih (fenestirane kapilare vs. zvezne)

Vazomocija
a. Je posledica tonične aktivnosti gladkih mišic
b. Je posledica nihanja tonusa simpatika, ki oživčuje žilno steno
c. Je odvisna od intaktnega endotelija
d. Je tem večja, čim večja je gostota kapilar v tkivu (večja pri manj kapilarah)
e. Je intrinzična lastnost vseh velikih arterij
f. a + c

f. a + c

Faza 2 - plato akcijskega potenciala delovne srčne mišične celice je posledica:
a. Toka K+ v celico
b. Toka Cl- v celico
c. Neprepustnosti membrane za Na+ ione
d. Izenačenega toka Ca+ iz celice in toka K+ v celico
e. Črpanja Ca2+ iz celice
f. Noben odgovor ni pravilen

f. Noben odgovor ni pravilen (odprje Ca kanalčkov L-tipa in tok Ca2+ v celico)

Zvišanje srčne frekvence zaradi zvišanja simpatikotonusa spremlja:
a. skrajšanje trajanja dobe polnitve
b. zvečanje hitrosti naraščanja pritiska v prekatu
c. zvečanje hitrosti relaksacije prekata
d. znižanje arterijskega sistolnega tlaka
e. a + b
f. a + b + c

f. a + b + c

Preiskovanec, ki ima električno srčno os v frontalni ravnini +60 stopinj, ima ?
a. Negativno skupno amplitudo QRS kompleksa v odvodu II.
b. Negativno skupno amplitudo QRS kompleksa v odvodu aVF
c. Pozitivno skupno amplitudo QRS kompleksa v odvodu aVR
d. b + c
e. noben odgovor ni pravilen

e. noben odgovor ni pravilen (pozitivno amplitudo QRS kompleksa v odvodu II)

Srčni prekat zdravega preiskovanca se najhitreje polni:
a. Tik pred začetkom sistole ob kontrakciji atrija
b. V prvi tretjini diastole, na kar kaže hiter porast tlaka v prekatu v tem obdobju
c. V času srčnega tona S2
d. V sredini diastole
e. Noben odgovor ni pravilen

e. Noben odgovor ni pravilen

Za uravnavanje krvnega tlaka po tem, ko vstanemo iz ležečega položaja, velja:
a. Kadar je ojačenje negativne povratne zanke premajhno, krvni tlak zaniha
b. Kadar je ojačenje negativne povratne zanke preveliko, krvni tlak naraste nad vrednost tlaka leže, srčna frekvenca pa pade
c. Tlak takoj ko vstanemo naraste, nato se uravna na vrednost, kakršna je bila leže
d. Uravnavanje tlaka ni ustrezno, kadar ima oseba v mirovanju visok tonus parasimpatika
e. Kadar je ojačenje negativne povratne zanke premajhno, je krvni tlak stoje nižji, kot je bil leže

e. Kadar je ojačenje negativne povratne zanke premajhno, je krvni tlak stoje nižji, kot je bil leže

Za kaj porabi srčna mišica, ki je 50% obremenjena, največ energije?
a. vzdrževanje napetosti
b. skrajševanje vlaken
c. opravljeno delo
d. aktivacijsko energijo

a. vzdrževanje napetosti (najverjetneje membranske)

Draženje simpatika pri zdravem srcu povzroči
a. večjo kontraktilnost
b. manjši končni sistolni volumen
c. a + b

c. a + b

Luzitropni učinek:
a. Relaksacija srčne mišice
b. Večja kontraktilnost
c. Večja vzdražnost

a. Relaksacija srčne mišice

Katere žile najbolj vplivajo na periferno upornost?
a. arterije
b. arteriole
c. vene
d. kapilare

b. arteriole

Podajnost
a. srce opravlja manjše delo če je aorta bolj podajna
b. definirana je kot dP/dV

a. srce opravlja manjše delo če je aorta bolj podajna

Srce ima utripni volumen 100ml, HR 60/min, presek aorte je 5cm na kvadrat, kakšna je povprečna hitrost krvi skozi aorto?
a. 100 ml/min
b. 5000 ml/min
c. 300 ml/min
d. 20 cm/s

d. 20 cm/s

Z vidika dela bo srce porabilo najmanj energije ob:
a. povečanju utripnega volumna (prek Frank-Starlinga)
b. povečanju kontraktilnosti
c. povečanju HR
d. zmanjšanje amplitude pulznega tlaka

a. povečanju utripnega volumna (prek Frank-Starlinga)

Kaj je srednjeročno uravnavanje tlaka:
a. ADH na ledvice
b. kemoreceptorji
c. adrenalin in noradrenalin
d. filtracija tekočin čez kapilaro

d. filtracija tekočin čez kapilaro

Najmanjši tlak pri sedečem človeku je v:
a. lobanjskih sinusih
b. v desnem atriju

a. lobanjskih sinusih

Izovolumska relaksacija ventriklov sovpada:
a. s 1. srčnim tonom
b. z 2. srčnim tonom
c. s 3. srčnim tonom
d. s 4. srčnim tonom

b. z 2. srčnim tonom

Kaj je vzrok da ne vidimo vala P na EKGju?
a. AV blok
b. Hiperkalemija
c. Fibrilacija atrijev, SA blok

c. Fibrilacija atrijev, SA blok

Kaj velja za NO?
a. tvorijo ga gladkomišične celice ob nastanku strižnih sil
b. tvorijo ga endotelijske celice in vpliva na gladke mišice

b. tvorijo ga endotelijske celice (zaradi strižnih sil) in vpliva na gladke mišice

Kaj NE velja za komplianco arterij?
a. debelejša kot je plast gladkih mišičnih celic v žili, manjša je
b. če je večja, mora srce opraviti več dela

b. če je večja, mora srce opraviti več dela

Pulzni tlak

a. od njega je najbolj odvisno, če se razvije ateroskleroza

Kaj se zgodi tik pred QRS kompleksom?
a. Zaprtje AV-zaklopk
b. Drugi šum
c. val "a" v venoznem pulzu

c. val "a" v venoznem pulzu

V katerem obdobju diastole se ventrikel najhitreje polni?
a. v prvi tretjini
b. v prvi polovici
c. tik pred sistolo

a. v prvi tretjini

Prevajanje po SA vozlu
a. pri hipokalemiji je hitrejše
b. pri hiperkalemiji je hitrejše

a. pri hipokalemiji je hitrejše

Refleksno tahikardijo sproži:
a. bolečinsko draženje zrkel
b. povečanje volumna v atrijih (Bainbridgov refleks)
c. omočitev obraza z mrzlo vodo

b. povečanje volumna v atrijih (Bainbridgov refleks)

EKG, standardni ekstremitetni odvodi
a. v II odvodu je desna roka pozitivna, leva noga negativna
b. v I in II odvodu je desna roka negativna
c. v I odvodu je desna roka negativna in leva noga pozitivna
d. v II odvodu je desna roka negativna in desna noga pozitivna

b. v I in II odvodu je desna roka negativna

Srce, sistolna p-V krivulja, v katerem primeru se premakne kam?
a. povečanje kontraktilnosti, levo in navzgor
b. vpliv acetilholina, levo in navzgor
c. vpliv adrenergikov (posnemalci simpatičnih hormonov) v levo in navzgor
d. a + c
e. a + b

d. a + c

V desnem atriju smo izmerili vrednost O2 (140 mL/L), pretok krvi je 8 l/minuto, vrednost Hb je podana, 120 g/L. Koliko prb. kisika porabi na minuto?
a. 100 ml
b. 200 ml

b. 200 ml (bolj natančno 166,4 ml/min)

Polnitev prekata je najpočasnejša v:
a. prvi tretjini diastole
b. tik pred sistolo
c. v dobi diastaze (počasno polnjenje prekatov)
d. tretji tretjini diastole
e. drugi tretjini diastole
f. c + e

f. c + e

Katera NI pomožna črpalka?
a. torakoabdominalna črpalka
b. sukcijski učinek srca
c. venske zaklopke
d. delovanje skeletnih mišic
e. pulzacija arterij

c. venske zaklopke

Kaj direktno vpliva na večjo frekvenco proženja v karotidnih sinusih?
a. pulzni tlak
b. srednji arterijski tlak
c. srednji sistemski polnitveni tlak

a. pulzni tlak (velikost in spreminjanje)

Kaj zagotovo vpliva na CO?
a. polnjenost atrija
b. polnjenost ventrikla

b. polnjenost ventrikla

Vazokonstrikcija venule:
a. hidrostatski tlak v kapilari se poveča
b. hidrostatski tlak v kapilari se zmanjša

a. hidrostatski tlak v kapilari se poveča

Kateri sistem uravnavanja tlaka ima največjo ojačitev?
a. baroreceptivni
b. nizkotlačni receptorji v atriju
c. izločanje tekočine preko ledvic

c. izločanje tekočine preko ledvic

Hitrost spontane diastolne depolarizacije se v celicah SA vozla poveča, posledica kakšnih sprememb prevodnosti za K+ in Na+ je povečanje hitrosti?
a. tok Na+ ionov se poveča (↑Ifunny)
b. hitrost depolarizacije ni odvisna od toka K+
c. povečan g(Na+) in povečan g(K+)
d. zmanjšan g(Na+) in povečan g(K+)

a. tok Na+ ionov se poveča (↑Ifunny)

Upornost arteriol spremenimo iz 50% celotne periferne upornosti na 25%. Perfuzijski tlak se pri tem ohrani. Kaj pri tem velja?
a. kapilarni hidrostatski tlak se poveča
b. tlak v venah se poveča

a. kapilarni hidrostatski tlak se poveča

Trditve o krivulji žilne funkcije:
a. pri povečanju volumna se pomakne levo in navzdol
b. prikazuje vzročno povezanost srednjega cirkulacijskega tlaka od srčnega pretoka
c. prikazuje odvisnost tlaka v centralnih venah od hitrosti toka krvi
d. pri konstrikciji ven se pomakne desno in navzgor

d. pri konstrikciji ven se pomakne desno in navzgor

Draženje vagusa (nn. cardiaci) povzroči:
a. krivulja prekatne funkcije se pomakne v desno (gre za spreminjanje prekatnega tlaka od časa)
b. srčna frekvenca se poveča
c. utripni volumen se poveča

a. krivulja prekatne funkcije se pomakne v desno (gre za spreminjanje prekatnega tlaka od časa)

V pV diagramu srca se sistolna točka pomakne levo in navzgor. To je posledica:
a. snovi, ki zmanjšajo gradient za natrij (npr. digitalis)
b. blokatorje Ca kanalčkov (npr. Verapamil)

a. snovi, ki zmanjšajo gradient za natrij (npr. digitalis - inhibira Na/K črpalko v srčni mišičnini), povečana kontraktilnost, povečana konc. kalcija v SR

Končni diastolni volumen je 125 ml, končni sistolni volumen je 25 ml. Perfuzijski tlak je 100 mmHg (odvečen podatek).
a. iztisna frakcija je 0,8
b. iztisna frakcija je 0,7
c. iztisna frakcija je 0,9

a. iztisna frakcija je 0,8

Trditve o podajnosti žil:
a. se povečuje s starostjo
b. je hidravlični filter, ki olajša delo srca

b. je hidravlični filter, ki olajša delo srca

Kaj od navedenega povzroča refleksno tahikardijo?
a. draženje žrela
b. omočitev obraza
c. bolečinska stimulacija očesa
d. masaža karotidnih sinusov
e. VEČJA polnitev atrijev (Bainbridgov refleks)

e. VEČJA polnitev atrijev (Bainbridgov refleks)

Na strižne sile, ki delujejo na žilno steno, NE vpliva:
a. srednji arterijski tlak
b. pretok (tudi hitrost)
c. viskoznost
d. stanje endotelija
e. vsi našteti

a. srednji arterijski tlak

Kdaj je največja hitrost polnjenja ventrikla?
a. Na sredini diastole
b. Na začetku diastole
c. v času 2. srčnega tona
d. v času 1/3 diastole.

d. v času 1/3 diastole.

Kaj najbolj vpliva na porabo O2 srca?
a. minutni volumen
b. delo srca
c. napetost stene

c. napetost stene (tenzija najbolj vpliva na porabo kisika)

Kdaj NE pride do spontane refleksne bradikardije?
a. osvežitev obraza z mrzlo vodo
b. draženje karotidnih sinusov
c. draženje očesa (povzročanje bolečine)
d. udarec pod žličko
e. zmanjšan volumen v atrijih
f. d + e

f. d + e

Posledica višjega prekapilarnega upora pri nutritivnih kapilarah?
a. poveča onkotski tlak na začetku kapilare
b. zmanjša prehod hranil v kapilaro
c. zmanjša hidrostatski tlak

c. zmanjša hidrostatski tlak (zmanjša se razmerje Rv/Ra, zato hidrostatski tlak v kapilari pade po enačbi pk \= (pa × Rv/Ra + pv)/(1 + Rv/Ra))

Kje je najnižji tlak v telesu pri sedečem človeku?
a. sistemske kapilare
b. v desnem atriju
c. v spodnji veni cavi
d. v perifernih venah

b. v desnem atriju (drugač pa venozni sinusi)

Od česa je odvisni pulzni tlak?
a. od podajnosti žil in utripnega volumna
b. od minutnega volumna in periferne upornosti
c. od utripnega volumna in podajnosti arterij

c. od utripnega volumna in podajnosti arterij

Kaj velja za reaktivno hiperemijo?
a. je vedno enaka
b. je večja, če je mišica med ishemijo bolj aktivna
c. je manjša, če je mišica med ishemijo bolj aktivna

b. je večja, če je mišica med ishemijo bolj aktivna

Kaj velja za AP počasnih kardiomiocitov?
a. faza 2 - nima platoja

a. faza 2 - nima platoja

Kateri zakon največ pripomore k enaki polnitvi srca?
a. Frank starlingov
b. Laplaceov

a. Frank starlingov - vedno regulira da je srca prbližno enako polno na koncu sistole

S čim sovpada konec QRS?
a. 2. srčni ton
b. odprtje semilunarnih zaklopk
c. odprtje atrioventrikularnih zaklopk

b. odprtje semilunarnih zaklopk

Kateri učinek ne deluje prek vagusa?
a. inotropni
b. barotropni
c. luzitropni
d. dromotropni
e. kronotropni

b. barotropni

Kateri sistem za uravnavanje atrijskega tlaka ima najvecjo ojačitev?
a. baroreceptorski
b. uravnavanje telesnih tekočin preko ledvic
c. aksonski

b. uravnavanje telesnih tekočin preko ledvic

Če tlak pade:
a. Visokotlačni baroreceptorji povečajo frekvenco proženja AP
b. Visokotlačni baroreceptorji zmanjšajo frekvenco proženja AP

b. Visokotlačni baroreceptorji zmanjšajo frekvenco proženja AP

Če se poveča prekapilarna upornost:
a. Se filtracija poveča
b. Se hidrostatski tlak v kapilari zmanjša

b. Se hidrostatski tlak v kapilari zmanjša

Kaj je normalno na EKG:
a. PQ je lahko daljši od 0,2 s
b. QRS je daljši od 0,2 s

a. PQ je lahko daljši od 0,2 s ('normalni' parametri EKG: R-R interval ~ 0.8s, P-Q/P-R interval ~ 0.12-0.20s (0.16s), trajanje P-vala ~0.08-0.1s, trajanje QRS ~ 0.06-0.1s, Q-T interval ~ 0.35s, trajanje T-vala ~ 0.25-0.35s, lega srčne osi ~ -30° do +100°)

S čim ne moremo določiti pretoka skozi srce:
a. Fickov
b. Stewartov
c. Pletizmografijo celotnega telesa
d. Ultrazvok
e. Dopler
f. vsi odgovori so pravilni

f. vsi odgovori so pravilni

Kateri učinek nima veze s parasimpatikom:
a. Batmotropni
b. Kronotropni
c. Dromotropni
d. Ionotropni

d. Ionotropni

Kaj ne vpliva na kardiovaskularni center?
a. Jukstaalveolarni receptorji
b. Luzitropni

a. Jukstaalveolarni receptorji - ob povečanju intersticijske tekočine ali če nabreknejo kapilare, vpliva na dihalni center, oteženo dihanje

Srednji cirkulacijski tlak:
a. Tlak pri katerem je venski priliv enak 0
b. Dilatacija ven ga poveča

a. Tlak pri katerem je venski priliv enak 0

Trditve o EKG:
a. Prvi odvod P je pozitiven
b. Drugi odvod T je negativen
c. Ritem nastaja v SA in je aritmičen

a. Prvi odvod P je pozitiven

Če se srednji arterijski tlak poviša za 20% in utripni volumen zmanjša za 20% kaj se zgodi s srčnim delom:
a. nič
b. Poveča 3x
c. Poveča 1,25x
d. Poveča 1,2x

a. nič

Žila se odziva na spremembe pretoka. Kaj povzroči dilatacijo?
a. endotelin
b. povečanje perfuzijskega tlaka
c. zmanjšanje premera

c. zmanjšanje premera (miogeni odgovor, zmanjšan razteg inhibira vtok kalcija, pride do dilatacije)

Kaj ohranja enako polnjenost levega in desnega srca?
a. Starlingov
b. Laplace
c. baroreceptivni

a. Starlingov

Če se zmanjša količina Na+ v Purkinjejevih vlaknih (v prevodnem sistemu):
a. Faza APje manjša
b. pride do povečanja srčne frekvence

b. pride do povečanja srčne frekvence (funny tok je večji)

Kaj lahko razberemo iz EKG
a. koncentracije nekih ionov
b. polnjenost srca
c. motnje ritma

c. motnje ritma

Luzitropni učinek vpliva na:
a. Frekvenco srca
b. Hitrost prevajanja
c. Hitrost relaksacije
d. Moč kontrakcije

c. Hitrost relaksacije

Aferentna vlakna baroreceptorjev v karotidi
a. uravnavajo zmanjšano frekvenco srca
b. uravnavajo zmanjšan krvni tlak

b. uravnavajo zmanjšan krvni tlak

Če ni natrija v srčni mišici
a. Ne pride do AP
b. AP je manjši

a. Ne pride do AP

Ob katerem refleksu se ne aktivira kardioregulatorni center v podaljšani hrbtenjači?
a. refleks, ob nategu aortnih receptorjev
b. refleks ob nategu atrijskih mehanoreceptirjev
c. refleks ob nategu pljučnih mehanoreceptorjev
d. refleks ob nategu mehanoreceptorjev v ledvicah
e. c + d

e. c + d

Trditve o krivulji venskega priliva:
a. krivulja se pomakne desno in navzgor, če zvišamo tlak v centralnih venah
b. povezuje vpliv pretoka na srednji cirkulacijski tlak
c. povečan vazotonus pomakne krivuljo desno in navzgor
d. lahko jo prikažemo v diagramu odvisnosti hitrosti toka krvi od tlaka v centralnih venah
e. volumen krvi ne vpliva na njeno lego

c. povečan vazotonus pomakne krivuljo desno in navzgor

Kaj lahko vpliva na končni sistolni volumen?
a. uporaba digitalisa in posledično povečanje Ca++ v kardiocitu
b. uporaba Verapamila

a. uporaba digitalisa in posledično povečanje Ca++ v kardiocitu

Kako povečamo celotni periferni upor?
a. vroči se polijemo z mrzlo vodo
b. z delovanja strižnih sil na endotelij žil
c. z znižanjem hematokrita

a. vroči se polijemo z mrzlo vodo

Srčne mišične celice s počasnim odzivom se razlikujejo od hitrih po:
a. depolarizacijo sproži vdor Ca++ in Na+ ionov v miokard
b. značilen obojesmerni tok
c. tetrodotoksin (inhibitor Na+ ionov) ne vpliva na depolarizacijo
d. imajo bolj neg. mirovni potencial
e. imajo nižji pražni potencial

c. tetrodotoksin (inhibitor Na+ ionov) ne vpliva na depolarizacijo

Najpomembnejši dejavnik, ki skrbi za dolgoročno uravnavanje pretoka krvi skozi desno in levo srce:
a. Frank-Starlingov zakon
b. aktivnost simpatika
c. aktivnost parasimpatika
d. arterijski baroceptivni refleks
e. nizkotlačni baroceptivni refleks

a. Frank-Starlingov zakon

Posledica povečanja postkapilarnega (venskega upora) pri kapilarah je:
a. nižji onkotski pritisk v kapilarah
b. manjša vrednost refleksijskega koeficienta za albumine
c. večja filtracija prek kapilarna membrane
d. zmanjšanj hidrostatski pritisk v kapilarah

c. večja filtracija prek kapilarna membrane

V tkivu, kjer se pretok nadzira z avtoregulacijo velja:
a. ponavadi ne pride do hipoksije tkiva, če je kri z normalno koncentracijo hemoglobina dobro oksigenirana
b. se vzdržuje stalni pretok krvi ne glede na perfuzijski tlak
c. se spreminja pretok krvi glede na potrebe po kisiku
d. nima simpatične inervacije
e. b + c

e. b + c

Pri snemanju EKG zapisa v frontalni ravnini z uporabo odvodov po PSV Einthovenu je:
a. v odvodu 2 desna roka negativna in leva noga pozitivna
b. v odvodu 1 leva roka negativna in desna noga pozitivna
c. v odvodu 2 desna roka negativna in leva roka pozitivna

a. v odvodu 2 desna roka negativna in leva noga pozitivna

Za preload je značilno vse razen:
a. pri večji polnitvi se zmanjša transmuralni tlak
b. je enak končnemu diastolnemu tlaku
c. je posledica boljšega prekrivanja miofilamentov
d. pri večji polnitvi je večja občutljivost za kalcij
e. večja polnitev pomeni boljše delovanje srca

c. je posledica boljšega prekrivanja miofilamentov

Kateri dejavnik je najpomembnejši pri porabi kisika srčne mišičnine?
a. opravljeno delo
b. minutni volumen
c. koronarna perfuzija
d. polnitev prekatov

a. opravljeno delo

Kaj lahko trdimo za repolarizacijo prekatov?
a. v 2. odvodu je T val pozitiven
b. v avR odvodu je T val pozitiven
c. T val v 2. odvodu je bifazičen
d. kaže se kot pozitiven QRS val v 2. odvodu

a. v 2. odvodu je T val pozitiven (I, II in avL imajo normalne odmike, ostali obratno)

Kje je najnižji krvni tlak v telesu, pri ležečem človeku?
a. v kapilarah
b. v desnem atriju
c. v spodnji veni kavi
d. v perifernih venah ekstremitet

b. v desnem atriju

1. Katere trditve veljajo za vrednost hematokrita:
a. Se pri povečani aktivnosti eritropoetina vedno poveča
b. Vpliva na viskoznost krvi
c. Pri novorojenčku je nižji kot pri odraslem
d. a in b
e. a, b in c

b. Vpliva na viskoznost krvi

Kolikšen odstotek kisika (povprečje za cel organizem), vezanega na Hb, se normalno porablja v tkivih?
a. 15%
b. 50%
c. 70%
d. 25%
e. 90%

d. 25% (98%-75%, utilizacijski koeficient)