1/18
Looks like no tags are added yet.
Kaj teoretično obravnava teorija javne izbire?
Pravila javne izbire ter soodvisnost med družbenimi institucijami, gospodarskim dogajanjem in političnim odločitvam
Ekonomska teorija politike→ analizira politični trg in pojave na njem
Ekonomska analiza politike → Proučevanje politike z metodami ekonomske analize
Kaj je javna izbira?
Javna oz. družbena odločitev glede stvari, ki se tičejo vseh ljudi
Izhodišče – tudi v politiki se posamezniki obnašajo racionalno (skušajo maksimirati osebno korist → Obdržati večinsko podporo in ponovno izvolitev)
Opiši pripornikovo dilemo
2 pripornika, vsak 2 strategiji (priznati ali ne)
Strateška izbira → Izbira, v kateri upoštevamo tudi izbiro drugih, ki pa je vnaprej ne poznamo.
Vsak pripornik se mora odločiti, ali bo dejanje priznal ali ne, vendar so posledice njegove odločitve odvisne od tega, kaj bo storil drugi.
Optimalna odločitev→ Oba ne priznata

Osnovne ugotovitve, ki jih omogoča analiza pripornikove dileme
Racionalno obnašanje posameznikov ne vodi v izid, ki bi bil optimalen tako iz vidika posameznika kot
družbe
Koordinacija ravnanja posameznikov omogoča dosego optimalnejšega izida
Koordinacija mora omogočati medsebojno komuniciranje in zagotavljati možnost kaznovanja neizvrševanja dogovora
Opiši glasovalni cikel
Pravilo večinskega odločanja ima pomanjkljivosti, ki lahko vodijo do glasovalnega cikla
Z glasovanjem ni mogoče priti do odločitve, ki je ne bi mogel preglasovati noben alternativni predlog.
EKONOMSKI MODELI DRŽAVE
Model despotske dobronamerne države → Država odloča v imenu vseh in dobronamensko
Model fiskalne izmenjave → Plačujemo davke in dobimo javne dobrine
Model fiskalnih transferov → Prerazdeljevanje sredstev, zmanjšanje neenakosti
Model Leviathana → Država maksimizira moč in proračun preko vseh meja
Kdo so subjekti javne izbire?
Med subjekte javne izbire uvršamo:
Uradništvo (birokrati)
Interesne skupine
Volivci
Opiši uradništvo
Birokracija maksimizira proračun in povečuje količino outputa prek družbenega optimuma. Birokrat je zmožen pridobiti porabnikov presežek in ga preusmeriti v večji output. (Niskanenov m.)
Kako se je spremenila birokracija?
Včasih:
Birokratska uprava → neposredna preskrba
Kultura → birokratska
Zagotavljanje storitev → administracija
Zdaj:
Odzivna, tržno usmerjena uprava → Zagotavljanje preskrbe
Zagotavljanje storitev → menedžment
Kultura → tržna

Opiši interesne skupine
Skupina posameznikov, ki ima nek skupen cilj in interes
Delujejo z namenom vplivanja na javno politiko
Delitev: priviligirane (manjše z veliko moči), vmesne, latentne (ne obstajajo formalno, a se hitro povežejo)
Oblike interesni skupin:
Sindikati (teorija stranskega produkta)
Panožna združenja (teorija posebnega interesa)
Opiši volivce
Niso popolnoma informirani
Racionalna ignoranca
Naštej modele upravljanja v javnem sektorju
Novi javni menedžment
Novo weberjansko upravljanje
Digitalno upravljanje
Novo javno upravljanje
Novi javni menedžment
Javno upravo je potrebno narediti bolj učinkovito in odzivno z vključevanjem metod podjetništva.
Najpogostejši mehanizem:
Podjetniški mehanizmi,
Kazalniki uspešnosti,
Cilji,
Tekmovalnost.
Novo weberjansko upravljanje
Posodobiti tradicionalni državni aparat, tako da bo postal bolj profesionalen, bolj učinkovit in odziven na državljane. Podjetniške metode lahko imajo subsidiarno vlogo pri tem, ampak država je še vedno glavni akter s svojimi lastnimi pravili, metodami in kulturo.
Najpogostejši mehanizem:
Oblast se izvaja skozi disciplinirano hierarhijo nepristranskih uradnikov.
Digitalno upravljanje
Narediti upravljanje bolj informirano in fleksibilno skozi organizirane mreže.
Najpogostejši mehanizem:
Mreže neodvisnih deležnikov.
Novo javno upravljanje
Narediti upravljanje bolj učinkovito in legitimno z vključevanjem širokega spektra socialnih akterjev v oblikovanju politik in v implementaciji. Nekatere vrste upravljanja poudarjajo vidik mreženja in večina od njih poudarja horizontalno nad vertikalno kontrolo.
Najpomembnejši mehanizem:
Mreža in partnerstvo med deležniki.
Opiši pravilo medianskega volivca
Izbira vlade odseva preference medianskega volilca
Če kandidat želi zmagat mora zadeti medianskega volivca
Če kandidat A predlaga izdatke v višini 3 mio EUR in kandidat B 7 mio EUR bo izid glasovanja neodločen.
Če se kandidat B pomakne k mediani želenih izdatkov, bo povečal možnosti svoje izvolitve
Oba kandidata bosta zagovarjala proračunske izdatke blizu 5 mio EUR.
Aplikacija javne izbire: politično-gospodarski cikli
Povečevanje priljubljenosti vladajočih pol. strank neposredno pred volitvami z “ustrezno” ekonomsko politiko (EP)
Gospodarske razmere odločilno vplivajo na odločitev volivcev
Ekspanzijska politika pred volitvami, po volitvah sledi padec (varčevalni ukrepi)
Nezmožnost kontinuiranega vodenja optimalne EP – nastajanje ciklov, katerih dinamika odvisna od časa volitev

Opiši armeyevo krivuljo
Preučuje vpliv velikosti javnega sektorja na gospodarsko rast
Večina držav se nahaja na padajočem delu krivulje – dodatna državna potrošnja negativno vpliva na gospodarsko rast
Javna poraba začne dušiti gospodarstvo
