1/29
Zbirka 30 kartic z besediščem in ključnimi pojmi slovenske književnosti po 2. svetovni vojni ter analizami pesmi Croquis, Črni deček, Južni otok in Večerna pravljica.
Socialni realizem (1945–1948/50)
Obdobje neposredno po vojni, v katerem sta ustvarjala Matej Bor in Igor Gruden ter je bilo osredotočeno na gradnjo novega družbenega reda in obnovo domovine.
Graditeljska poezija
Smer poezije v obdobju socialnega realizma (1945–1948/50), namenjena proslavljanju obnove domovine in izgradnje nove družbe.
Intimizem
Književna smer, ki v središče postavlja malega človeka z njegovimi čustvi in notranjim doživljanjem.
Zbirka Pesmi štirih (1953)
Prelomna pesniška zbirka Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca, za katero sta značilni osebnoizpovedna tematika in subjektivno doživljanje sveta.
Glavna doživetja intimizma
Ljubezen, razočaranje ob neuresničljivih upih in idealih, tragično doživljanje ter obup, pri čemer večina pesnikov izhaja iz tradicije.
Skupina pesnikov prve povojne generacije
Generacija pesnikov (Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer), ki ustvarja novi ekspresionizem in nadrealizem z značilnostmi brezosebnosti, dvoma, obupa, bolečine, smrti in absurda.
Pesniki druge povojne generacije
Pesniki, rojeni v 40. letih 20. stoletja (Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Ervin Fritz), ki združujejo novosti s tradicijo, modernizmom ali ekspresionizmom.
Ludizem
Oblika avantgardizma, ki poudarja igro besed in jezika ter opušča osebna razmerja do sveta (avtorji: Svetlana Makarovič, Milan Jesih, Tomaž Šalamun).
Postmodernizem v slovenski poeziji
Smer pesnikov, rojenih okoli leta 1950 (Boris A. Novak, Aleš Debeljak), ki vključuje imitiranje, citiranje in sestavljanje novih pesmi iz starih znanih predlog.
Kroki (Croquis)
Naslov Menartove pesmi, katerega pomen je osnutek oziroma hitra skica.
Realen svet v pesmi Croquis
Podoba lirskega subjekta v gostilni, ki se sooča z zavedanjem, da je življenje realno, hladno, pusto in težko ter ga primerja z marmorjem.
Idilični / domišljijski svet v pesmi Croquis
Podoba, ki jo lirski subjekt s kapljico politega konjaka skicira na mizo (hiša, sonce, rože, žena, klopca) in predstavlja hrepenenje po domu ter družini.
Sporočilo pesmi Croquis
Likovna pesem s tradicionalnim slogom na prvi pogled ter modernim sporočilom o odtujenosti človeka in želji po vztrajanju.
Nominalno odsekano izražanje
Pesniško sredstvo v Menartovi pesmi Croquis, ki temelji na nizanju samostalnikov.
Črna barva v pesmi Črni deček
Barvni simbol v pesmi Daneta Zajca, ki ponazarja izločenost in drugačnost posameznika ('to je lahko vsak').
Tema absurda v pesmi Črni deček
Občutje nesmiselnosti vztrajanja dečka oziroma pesnika, saj ga sovražno okolje vedno znova potepta.
Eksistencializem v pesmi Črni deček
Eksistencialistična drža (primerljiva s Kafko), po kateri človek vztraja, ker vidi smisel v samem občutju kljub nesmiselnemu svetu.
Starci (sive glave)
Simbol sovražnega in pustega okolja v pesmi Črni deček; predstavljajo ljudi, ki obsojajo, ne razumejo in dečka puščajo v samoti ter sramoti.
Zlobno sonce in ledene zvezde
Simbol nadnaravne sile, boga ali kozmosa v pesmi Črni deček, ki ne sprejema tujih želja.
Ptice (Črni deček)
Simbol za človekove želje, cilje in hrepenenje, ki jih sovražno okolje sicer potepta, vendar se vedno znova rojevajo ter dvigajo proti nebu.
Dvojna razlaga ptic v pesmi Črni deček
Ptice predstavljajo: a) človekove cilje in želje, b) pesmi, saj je pesnikovo poslanstvo pisati in vztrajati kljub sovražnemu okolju.
Južni otok (metafora)
Osrednja prispodoba v pesmi Kajetana Koviča, ki simbolizira hrepenenje, življenjske cilje in želje.
Teza v pesmi Južni otok
Prva kitica pesmi, ki postavi trditev, da Južni otok obstaja (zgradba je na prvi pogled tradicionalna, motivno in slogovno pa moderna).
Antiteza v pesmi Južni otok
Druga in tretja kitica, kjer cilji propadejo, zmanjka motivacije ter se pojavita megla (težave) in sol (bolečina), kar sproži dvom o obstoju otoka in smislu vztrajanja.
Sinteza v pesmi Južni otok
Peta kitica pesmi, ki potrdi obstoj otoka ter prinaša spoznanje, da je vredno vztrajati in imeti želje, upe ter sanje.
Zvezda in ladja v pesmi Južni otok
Simbola v zaključku Kovičeve pesmi: zvezda ponazarja novo pot, ladja pa novo priložnost.
Polisindeton (mnogovezje)
Pesniško sredstvo ponavljanja veznikov, uporabljeno v Kovičevi pesmi Južni otok.
Zgradba pesmi Večerna pravljica
Oblikovno tradicionalna pesem iz treh kvartin z notranjo dvodelno vsebinsko zgradbo, ki obsega dve pesniški podobi.
Prva pesniška podoba (Večerna pravljica)
Podoba v prvi in drugi kitici Strniševe pesmi, ki prikazuje izmišljen, zelo aktiven, a hkrati strašen in grotesken svet.
Sporočilo pesmi Večerna pravljica
Nadrealistično sporočilo, da človek v realnem pasivnem svetu ni sam svoj gospodar, temveč nanj vpliva in ga upravlja nadrealni svet podzavesti ter sanj.