1/17
Looks like no tags are added yet.
PSIHOLOŠKE SPREMEMBE
Občutki med nosečnostjo in do poroda (slabo počutje, vzhičenost, negotovost, strahovi, poporodna depresija)
Odnosi med partnerjem
ANATOMSKE IN FIZIOLOŠKE SPREMEMBE
Z namenom zadostiti potrebam razvijajočega se zarodka in plodu. Mnogo sprememb se dogaja že pred vidnimi potrebami razvijajočega se zarodka, pod vplivom posteljičnih hormonov.
ENDOKRINE SPREMEMBE
POSTELJICA / placenta
HIPOFIZA
ŠČITNICA glandula thyroidea
NADLEDVIČNA ŽLEZA glandula suprarenalis
POSTELJICA / placenta
Endokrine spremembe v nosečnosti posledično zaradi sproščanja posteljčnih hormonov:
hCG humani horionski gonadotropin: je prvi posteljčni hormon, ki vzdržuje rumeno telesce, ta pa tvori progesteron (prvih 7. tednov)
hPL humani placentrani laktogen: je drugi posteljčni hormon, ki pripravi dojki na dojenje in povečuje anabolni metabolizem
estrogen: glavni estrogen je estriol
progesteron: je glavni vzdrževalec nosečnosM in prvih 7. tednov tvori rumeno telesce, nato to prevzame placenta
relaxin: tvori rumeno telesce, sodeluje pri večji raztegljivosti ligamentov in procesu mehčanja in odpiranja materničnega vratu
HIPOFIZA
Pod vplivom estrogena se poveča v nosečnosti. Povečano je izločanje prolaktina, katerega glavna naloga je priprava dojk na tvorbo mleka ter sprožitev laktacije v puerperiju. Vpliva tudi na materin metabolizem za zagotavljanje snovi za razvoj ploda.
ŠČITNICA glandula thyroidea
Njeno delovanje se v nosečnosti ne spremeni
NADLEDVIČNA ŽLEZA glandula suprarenalis
Koncentracije nekaterih njenih hormonov so povečane: kortizol (nastanek strij), vpliv na glukozno toleranco
HEMATOLOŠKE SPREMEMBE
Najbolj se spremeni krvni volumen:
Volumen plazme se poveča iz 2600ml do 3800ml
Masa eritrocitov se poveča (hkrati pa je glede na volumen krvi, odstotek eritrocitov manjši, kar pomeni manjši hematokrit, ki pa nakazuje na anemijo/slabokrvnost)
Serumska koncentracija železa se zmanjša à nosečniška anemija
Koncentracija večine serumskih elektrolitov in proteinov je manjša, medtem ko je koncentracija prostih maščobnih kislin večja
METABOLNE SPREMEMBE
Povprečen porast teže v nosečnosti je 10 – 12 kg, od tega največ tehta novorojenček cca 3,6 kg.
Ostali dodatki k teži so: posteljica, plodna voda, reproduktivni organi in krvni volumen.
Spremeni se metabolizem glukoze, saj je ta glavni vir plodove energije.
SPREMEMBE V ORGANSKIH SISTEMIH
KOŽA
DOJKE/mammae
MATERNICA/uterus
OBTOČILA
RESPIRATORNI SISTEM
SEČILA
PREBAVILA
MIŠIČNO-SKELETNI SISTEM
KOŽA
Povečanje pigmentacije povzročata estrogen in progesteron. Pojavi se linea negra – temna trebušna sredinska črta, povečana pigmentacija pa se vidi tudi v pazdušnem predelu in presredku.
Strie gravidarum se pojavijo pri 90% zaradi povečanja hormonskega delovanja in raztezanja kože (poškodba podkožnega tkiva) – z estetskimi postopki lahko vplivamo na njihovo vidljivost, ne pa na adhezivnost med vlakni.
DOJKE/mammae
Povečanje in občutek napetosti kot prvi znaki nosečnosti. Med samo nosečnostjo pa se kažejo spremembe v:
- Areolah: montgomerijevi tubuli postanejo bolj izraziti
- Bradavice: povečanje, večja gibljivost
- Povečanje dojk, predvsem železno tkivo pod vplivom hPL in steroidnih hormonov. Učinkovitost dojenja je sorazmerna povečanju dojk.
MATERNICA/uterus
V nosečnosti raste in se prilagaja rastočemu plodu, ne da bi se v njej povečal tlak.
V 36. tednu sega do žličke in se nato do poroda nekoliko spusti.
Pod vplivom estrogena narašča teža:
- nenoseča, ki še ni rodila: 40g
- noseča ob PDP (predviden datum poroda): 1200g
OBTOČILA
Srce se z napredovanjem nosečnosti pomakne višje in v levo. Spremenijo se srčni toni, pojavijo se nedolžni srčni šumi.
Sistolični in diastolični tlak je nižji, zadnji se v 3. trimesečju nazaj približuje vrednosti pred nosečnostjo.
Minutni volumen srca MVS se poveča zaradi manjšanja perifernega upora v sistemskem krvnem obotku, največ zaradi uteroplacentrane cirkulacije, ki predstavlja obtok z majnim uporom.
K MVS prispeva povečan srčni utrip (cca 15 utr/min) in povečan udarni volumen za 30%.
Poraba kisika se sorazmerno povečuje s povečanjem MVS
RESPIRATORNI SISTEM
Hiperven\lacija pod vplivom progesterona, pospešeno izdihavanje CO2 povzroči padec pCO2 v alveolih kar poveča plazemski pH in posledica je respiratorna alkaloza
Razširitev medrebernih prostorov
Poveča se prečni premer prsnega koša
Povečani premiki trebušne prepone / diafragme
Poveča se dihalni volumen za 40%
ERV je manjši, VC ostane nespremenjena – torej se je povečala respiratorna kapaciteta
SEČILA
Dilatacija sečil (kasneje desni sečevod dilatira bolj od levega).
Zaradi zastoja urina večja občutljivost za vnetja sečil.
Zaradi mehaničnega pritiska maternice na mehur, pogosta hoja na vodo.
Krvni pretok skozi ledvici se poveča. Pojavi se povečanje zadrževanje Na v telesu, kar za seboj potegne povečano zastajanje vode v telesu. Povečano pa je izločanje vitaminov in hranil.
PREBAVILA
V 1. trimesečju sta pogosta slabost in bruhanje, za tem pa povečan apetit zaradi delovanja hormonov.
Lahko se pojavi odpor do določene hrane ali apetit po določeni hrani (tudi nenavadni).
Pogosta je slaba prebava, zaprtje, napihnjenost, zaradi zmanjšanega tonusa gladkih mišic prebavil in mehaničnega pritiska maternice. Krčljivost debelega črevesja je zmanjšana, možne zapeke. Praznenje želodčne vsebine je upočasnjeno.
Žolčnik je navadno povečan zaradi zmanjšanega tonusa žolčnikove stene.
Pogosta je zgaga zaradi refluksa želodčne kisline v spodnji del požiralnika.
MIŠIČNO-SKELETNI SISTEM
Progresivna lordoza kot odgovor na sprenji položaj rastoče maternice in pomika težišča telesa nazaj.
Poveča se gibljivost, a s tem zmanjša stabilnost SI in pubičnega sklepa. Na splošno se poveča gibljivost sklepov kot odgovor na spremembo drže. Pozno v nosečnosti lahko občutijo nelagodje v spodnjem delu hrbtenice.
V pozni nosečnosti pogosto zbadanje, omrtvičenost in šibkost zgornjih okončin kot posledica izrazite vratne lordoze z iztegnjenostjo vratu naprej in povešenjem ramenskega obroča.
Razteg trebušnih mišic – pogosta DRA diastaza rectusa abdominisa.
Do mehaničnih in nevroloških poškodb MMD lahko pride že v 3. trimesečju, najpogosteje pa med porodom. Temu naj bi se izognili z epiziotomijo, zlasti pred poškodbo analnega sfinkterja.
Po porodu je pogosta urinska, tudi fekalna inkontinenca in težave z zadrževanjem vetrov.