1/29
Zbirka 30 terminoloških kartic o sodobni slovenski dramatiki ter podrobni analizi drame Vladimir avtorja Matjaža Zupančiča.
Literarne smeri v sodobni slovenski dramatiki
Smeri, ki so se uveljavile v sodobni slovenski dramatiki: socialni realizem, eksistencializem, modernizem in postmodernizem.
Predvojna in medvojna generacija piscev
Generacija dramatikov, med katere zapiski uvrščajo Ivana Mraka in Jožeta Janovška (v zapiskih Sože Janovsek).
Prvi in drugi povojni rod
Generacija povojnih dramskih piscev, ki jo v zapiskih zastopa Dominik Smole.
Tretji povojni rod
Generacija sodobnih slovenskih dramatikov, v katero sodijo Tone Partljič, Drago Jančar (v zapiskih Drago Sancar) in Matjaž Zupančič.
Raznolikost snovi v sodobni slovenski dramatiki
Raznovrstna tematska področja sodobne dramatike, ki obsegajo legende, vojno, znanost, sodobno politiko, mitologijo in socialne probleme.
Zvrsti in vrste sodobne slovenske dramatike
Dramske zvrsti in vrste: tragedija, komedija, resnobna in poetična drama, groteska ter absurdna drama.
Moj ata, socialistični kulak (Tone Partljič)
Komedija dramskega avtorja Toneta Partljiča (v zapiskih zapisano kot Moj atu soc. Kulak).
Antigona (Dominik Smole)
Dramsko delo predstavnika prvega in drugega povojnega rodu Dominika Smoleta.
Veliki briljantni valček (Drago Jančar)
Dramsko delo avtorja tretjega povojnega rodu Draga Jančarja (v zapiskih Drago Sancar: Veliki briljantri vultek).
Vladimir (Matjaž Zupančič)
Sodobno dramsko delo avtorja tretjega povojnega rodu Matjaža Zupančiča.
Moto drame Vladimir
Citat lika Mikija: »Obstajajo okoliščine, v katerih lahko vsak človek postane nasilen.«
Zvrst dela Vladimir
Dramatika.
Vrsta drame Vladimir
Moderna drama oziroma psihološka srhljivka s srhljivim in nepričakovanim koncem, ki prikazuje, v kaj se lahko sprevrže povsem običajen dogodek.
Vprašanje tragedije pri drami Vladimir
Drama ima sicer tragičen konec, vendar ne velja za tragedijo, ker Vladimir ni oseba s plemenitim ciljem, temveč brutalnež.
(Ne)red v drami Vladimir
Stanje, ki spet nastopi v dramskem svetu v trenutku, ko Aleš ubije Vladimirja.
Nasilje (tema v Vladimirju)
Osrednja tema dela, tesno povezana z začaranim krogom rabljev in žrtev.
Absurden človek (tema v Vladimirju)
Motiv posameznika, ki se nahaja v brezizhodnem položaju in je del začaranega kroga rabljev in žrtev.
Dvojnost odnosov (tema v Vladimirju)
Položaj v medčloveških odnosih, kjer ima nekdo dobre namene, drugi pa jih doživlja kot pekel.
Tanka meja med ljubeznijo in tiranijo / normalnim in sprevrženim
Tema, ki se kaže v tem, da Vladimir verjame v pravilnost norm in svojih dejanj, vendar mu mladi za to niso hvaležni.
Sporočilo drame Vladimir
Če je človek izpostavljen nasilju, tudi sam postane nasilen (kar dokazujeta Vladimir v otroštvu in mladi, ki pokončajo Vladimirja).
Verističen slog (verizem)
Slog z verističnimi dialogi, ki so prepričljivi, resnični, kratki, duhoviti in sproščeni.
Stopnjevanje napetosti
Slogovna in dramaturška prvina v drami Vladimir, s katero napetost skozi celotno dogajanje stalno narašča.
Jezikovne značilnosti drame Vladimir
Pogovorni jezik z izrazito rabo vulgarizmov, kletvic in popačenk.
Preobrat smešnosti v drami Vladimir
Slogovni premik, kjer se začetna smešnost sprevrača v svoje nasprotje – tragičnost, srhljivost in grenkobo.
Zunanja oblika drame Vladimir
Struktura, sestavljena iz 5 enot, ki so zgolj oštevilčene ter nimajo podnaslovov kot dejanje ali akt.
Maša
Aleševo dekle in študentka, ki sprva sprejme Vladimirja, nato pa postopoma dojema njegovo pravo naravo.
Aleš
Mašin fant, obremenjen z odgovornostjo in odsotnostjo očeta; v Vladimirju vidi očeta in zaščitnika, zato ga sprejme, obenem pa ima finančne težave in je hitro ljubosumen.
Miki
Študent, ki študira skupaj z Mašo; ne prenese Vladimirja, zato se odseli.
Vladimir
55-letni skrivnosten varnostnik, ki je odraščal v težkih razmerah; nastopa kot vsiljivec, ki preoblikuje formirano skupnost treh mladih in si jo prilasti.
Pomen imena Vladimir
Ime pomeni »VLADI MIR«, kar ponazarja njegovo težnjo in željo, da bi vladal mir.