Srednji vek

Terminologija

romanika

izraz, s katerim poimenujemo prvo mednarodno enotno umetnostno produkcijo v Zahodni Evropi

vezan sistem

Prostorsko oblikovno načelo romanskega stavbarstva: merska osnova je sečišče enako širokih vzdolžne in prečne ladje (središčni kvadrat), ki je merilo

križiščni kvadrat

sečišče enako širokih vzdolžne in prečne ladje, merilo za ostale dele stavbnega prostora

korni kvadrat

ponovljen križiščni kvadrat na vzhodu, njegove dimenzije pa se ponavljajo tudi v posameznih obočnih polah glavne in prečne ladje

traveje

obočne pole/ odseki glavne in prečne ladje

korni obhod

V cerkvenih stavbah od 10. stol. dalje hodnik, ki vodi okrog oltarnega prostora; kasneje postane nekakšno nadaljevanje stranskih ladji okrog kora; od tega je ločen z arkadami, iz njega pa se prostor odpira v korne kapele.

korne kapele

Kapele polkrožnega, kvadratnega ali mnogokotnega tlorisa ob kornem obhodu; pogosto so razporejene žarkasto; prvič pojavijo v Franciji v 10. stol.

kapela

Manjši sakralni prostor, ki je ločen od glavnega cerkvenega prostora; lahko tudi samostojna stavba, namenjena grobni funkciji ali krščevanju.

menjava opor

menjava različno oblikovanih pokončnih nosilnih členov v glavni ladji romanske bazilike

banjasti obok

Temeljna oblika oboka; lahko polkrožni, segmentni ali šilastostolčni prerez.

rebro

ojačen del oboka, ki izstopa iz ravne ali oble ploskve

križni obok

oblika oboka, ki nastane s sekanjem dveh banjastih obokov z enakim prerezom

lizena

Navpičen, rahlo izstopajoč zidni pas brez baze in kapitela, ki členi pročelje, v romaniki povezovali s polkrožnimi loki.

pilaster

Plitek, le malo iz stene izstopajo kaneliran ali gladek stenski slop z bazo in kapitelom.

Slepe arkade

loki, ki v obliki niš členijo in razbremenjujejo gladke stenske površine

portal

največkrat arhitekturno in likovno poudarjen reprezentativen vhod v stavbo, še posebej cerkev; osnova portala sta dva pokončna podboja, čez katera je postavljena vodoravna preklada; pri bolj zapletenih oblikah portala je ta razdeljen na dve odprtini z delilnimi stebrom

luneta

polkrožno polje nad preklado, lahko okrašeno s slikarskim ali plastičnim okrasom

arhivolta

plastično izstopajoči zidni lok, ki loči luneto od ostenja

prižnica

povišan prostor v cerkvenem prostoru, namenjen pridiganju, razvil se je iz ambona

lektorij

predelna stena v srednjeveški cerkvi, ki loči kor od ladje; sestavljajo ga empora v nadstropju in prehodi v prtljičju; razvil se je iz korne pregraje in ambona

campanile

cerkven zvonik, ki prosto stoji ob cerkveni stavbi; ta antična tradicija se v Italiji ohrani vse do renesanse

križni hodnik

s streho kriti hodnik, lahko z odprtim lesenim ostrešjem ali pa kamnitim obokom, okrog pravokotnega dvorišča samostana; z ločnimi odprtinami, ki so lahko okrašene (kapiteli, baze), se odpira na dvorišče, v središču katerega je pogosto vodnjak; včasih dvorišče služi tudi kot pokopališče

protorenesansa

oznaka, ki jo je vpeljal Jakob Burckhardt za antikazirajoče težnje v srednjeveški umetnosti, ki naj bi napovedovale renesanso

gotika

Izraz, s katerim označujemo zahodnoevropsko umetnost poznega srednjega veka; izraz je imel sprva slabšalni pomen; v 18. stol. začeli obravnavati kot samostojen slog.

zgodnja gotika

2. pol. 12. stol.

visoka gotika

13. stol.

pozna gotika

14. - 16. sto.

žarkasta gotika

visokogotski slog (sredina 13. stol.)

plamenasta gotika

poznogotski ornamentalni slog (15. in 1. stol.)

Early English

stopnja v razvoju gotske arhitekture v VB (13. stol.)

Decorated

stopnja v razvoju gotske arhitekture v VB (pozno 13. stol. in začetek 14. stol.)

Perpendicular

stopnja v razvoju gotske arhitekture v VB (2. tretjina 14. stol. do sredine 16. stol.)

Tudor

stopnja v razvoju gotske arhitekture v VB (po sredini 16. stol.)

Sondergotik

razvojna stopnja pozne gotike v Nemčiji

gottico fioritto

cvetna gotika; oznaka za poznogotsko arhitekturo s poudarjenim rastlinskim okrasjem

mednarodni/ mehki slog

izraz, ki ga je W. Pinder uveljavil za posebno obliko nemške poznogotske plastike; 1400-1430 značilen za vso vzhodno Evropo

maniera graeca

oznaka za slogovne značilnosti južno- in srednjeitalijanskega slikarstva 13. stol.; vpliv bizantinske umetnosti

gotski oporni sistem

sistem zunanjih stavbnih podpor, ki prestreza stranski pritisk obokov glavne ladje v gotski cerkvi; sistem sestavljata dve vrsti samostojnih konstrukcijskih členov; oporniki in oporni loki

križnorebrasti obok

oblika oboka, ki nastane s sekanjem dveh banjastih obokov z enakim prerezom; težo in pritiske prenašajo rebra

triforij

tesen ghodnik v steni, ki se v cerkveni prostor odpira preko ločnih odprtin; ponavadi v sistemu členitve cerkvene stene predstavlja vmesno nadstropje med prtličnimi arkadami in emporami

krogovičje

geometrijsko kontruiran gotski stavbni ornament; sprva so ga uporabljali za členjenje ločnih polj na oknih, kasneje pa tudi za členjenje zidov in drugih arhitekturnih delov; v pozni gotiki se v okviru krogovičja uporablja ribji mehur

Hallenkirche/ dvoranska cerkev

vzdolžna večladijska cerkev, pri kateri so vse ladje enako visoke; svetloba v glavno ladjo prihaja skozi velika okna stranskih ladji

loggia

na eni ali več strani odprt, običajno obokan arkadni hodnik ali dovrana; lahko je odadana stavbi v pritličju, v nadstropju ali pa je celo samostojna

klasicizem

v splošnem zgledovanje po obliko

ekspresionizem

v splošnem izraz za način upodabljanja, pri katerem z deformacijo upodobljene stvarnosti dosežemo čustveni odziv gledalca

krilni oltar

oblika sestavljenega gotskega oltarja, v pozni gotiki krilu pogosto dodana še spodnji del oltarnega nastavka (predela) in okrasno čelo

oltarna skrinja

nepremičen osrednji del krilnega oltarja

krila

gibljivi deli dodani oltarni skrinji na krilnem oltarju