SLJ-socialne (družbene) zvrsti slovenskega jezika

Kaj pomeni govoriti slovensko?

Govoriti katero koli jezikovno (socialno ali funkcionalno) zvrst.

Kdaj se lahko sporazumevamo s slovenščino?

V vseh okoliščinah (doma, šoli, službi, uradih, publicistiki, znanosti).

Od česa je odvisno, katero zvrst slovenščine bomo izbirali?

Od okolišcin sporazhmevanja (naslovnik, kraj in čas tvorjenja besedila).

Kaj so socialne zvrsti?

Razlicice slovenskega jezika, ki jih prebivalci RS uporabljamo v različnih hovornih in/ali pisnih okoliščinah.

Kdo je utemeljitel slovenskega knjižnega jezika in kakšna je bila prva podoba našega knjižnega jezika?

Primož Trubar

osrednje slovenski „kranjski”=dolenjska osnova s prvinami ljubljanskega govora.

Knjižna zvrst

Skupna za vse Slovence-vsenarodna.

Obstajata dve različici: zborni in knjižni/splošni pogovorni jezik.

Kje se naucimo knjižnega jezika?

Ob poslušanju pravljic, radia, gledanju televizije, branjem knjig, časopisov, revij, zavestno in sistematično pa v šoli.

Kaj je zborni jezik?

Natančneje predpisana, strožja različica knjižnega jezika.

Kje uporabljamo zborni jezik?

Večinoma pišemo oz. beremo, govorimo kadar javno nastopamo (deklamiranje, recitiranje, vnaprej pripravljen govorni nastop).

Kaj določa zborni jezik?

Slovnična, pravopisna in pravorečna pravila, zbrana v temeljnih jezikovnih prirocnikih (slovnica, pravopis in slovar)-jezikovna norma. Jezik je normiran.

Kaj je knjižni/splošni pogovroni jezik?

Sproščenejša različica od zbornega jezik, ki jo samo govorimo.

Kdaj uporabljamo knjižni pogovorni jezik?

V nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih delov Slovenije. Na govorjenje ne moremo vplivati, besedilo nastane spontano (intervju, razgovor za službo…)

Kakšne so značilnosti knjižnega pogovornega jezika?

• pogovorni oz. kratki nedoločnik

• izpuščanje nenaglašenega končnega -i

• izpuščanje nenaglašenega nekončnega -i

• raba pogovornih besed in besednih oblik

Neknjižna zvrst

Načeloma samo govorimo (izjeme SMS in družbena omrežja), samo v določenem geografskem prostoru ali določenih interesnih skupinah.

Kaj so prostorske zvrsti neknjižnega jezika?

Le na delu slovenskega ozemlja (posamezna vas/pokrajina)

Kako delimo prostorske zvrsti?

Na narečje in prostorske pogovorne jezike.

Kaj je narečje?

Prvi jezik vsakega govorca/govorke. Najpogosteje jezik vsakdanjega sporazumevanja in se predvsem govori. V ustreznih okoliščinah (sorodniki, znanci, sokrajani) ga uporabljajo vsi govorci, tudi izobraženci.

Kdo govori narečje?

Ljudje na določenem manjšem geografskem prostoru, ki obsega nekaj vasi ali krajev, včasih naselij.

Veda o narečjih (kaj menijo dialektologi o cepitvi slovenščine)

Narečjeslovje ali dialektologija. Dialektologi domnevajo, da je cepitev slovenščine na narečja potekala okolo 1200.

Kateri dejavniki so vplivali na nastanek narečij?

• poselitev slovenskega ozemlja s S in z V

• zemljepisen razmere (ovire), preprečevale pogostejše stike z drugimi priseljenci (močvirja, reke, gore)

• prometne poti in smeri

• politične meje, pripadnost raznim deželam

• cerkvenoupravne meje

• soseščina drugih jezikov

V katerih sedem narečnih skupin razvrščajo slovenska narečja?

• primorska

• dolenjska

• gorenjska

• rovtarska

• štajerska

• koroška

• panonska

V osmi: kočevski govori, nekdanji nemški otok v Kočevju.

narečna razčlenjenost Slovenije

Močno narečno razčlenjena-na slovenskem ozemlju okrog 37 narečij in 12 podnarečij.

meje med narečnimi skupinami

Ni ostrih mej, postopoma prehajajo druga v drugo.

Segajo preko državne meje.

Kaj je pokrajinski pogovorni jezik?

Razlikuje od knjižnega, vsebuje več narečnih prvin (narečni glasovi, mesto naglasa, intonacija, narečne besede), ni primeren z ajavno nastopanje.

Kje govorijo pokrajinske pogovorne jezike (prostorska zvrst)?

V večih zemljepisnih enotah:

• v določenih pokrajinah

• v večjih središčih in njihovi okolici

Kaj je SLA?

Slovenski lingvistični atlas

Katere so slovenski pokrajinski pogovorni jeziki?

• osrednjeslovenski (ljubljana)

• južoštajerski (celjski)

• severnoštajerski (mariborski)

• gorenjski

• primorski

• koroški

• prekmursk

Interesne zvrsti neknjižnega jezika

Uporabljajo družbene skupine s podobnimi interesi.

Poznamo sleng, žargon in argo.

Kaj je sleng?

Jezik ljudi iste starosti ali generacije.

Kateri sleng je najbolj značilen?

Mladostniški (najstniški) sleng, nenehnos e spreminja, mladi želijo uporabljati nenavadne in presenetljive izraze.

Kje se uporablja sleng?

Naceloma govorimo, mladi ga uporabljajo v SMS, spletnih klepetalnicah, blogih, na forumih ipd.

lseng v književnih besedilih

Avtor posnema slengovski jezik, da prepričljivo označi osebo in družbeno okolje.

Kako množična dostopnost do spletnih povezav vpliva na sleng?

Izrazi se hiteje širijo in spreminjajo, pojavljajo celo v oglaševanju.

Značilnosti slenga:

• prevzete besede (angleščina)

• čustveno zaznamovane (tudi grobe) besede

• raba slovenskih besed z novim pomenom

• pokrajinska obarvanost

Kaj je žargon?

Jezik ljudi istega poklica ali hobija.

Kje se uporablja žargon?

V neuradnih govornih položajih.

Kaj so žargonizmi?

Neuradni steokovni izrazi posamezne stroke in v konkretnem delovnem okolju bokj živi in praktični. Med njimi precej prevzerih izrazov (mašina-stroj).

Kakšne žargone poznamo?

• zdravnikov (magnet-magnetna resonanca)

• športnikov in športnih novinarjev (driblati-preigravati)

• računalničarjev (zipati-stisniti datoteko)

• pomorcev (pašnjak-vrsta vozla)

• ribičev (blinker-vrsta ribe)

• šivilj (priheftati-prišivati)

• goztincev (špricer-brizganec)

• dijakov in študentov (zabiti-dobiti negativno)

• učiteljev (imeti luknjo-prosto uro)…

Kaj je argo?

Skrivni jezik ljudi, ki ne želijo, d abi jih razumel kdo zunaj njihovega zaprtega kroga.

Kdo najpogosteje uporablja argo?

Skupine iz roba družbe (organizirane kriminalne združbe)

Kateri slovenski argo je najbolj znan?

Rokovnjaška latovščina.

Katere so še posebne oblike skritih jezikov?

Vojaški in obveščevalski šifrirani jeziki, svoje skrivne jezike imajo tudi otroci (npr. ponavljajoče vrivanje zlogov v besede)