2. Socialni vidiki obnašanja

Kaj predpostavlja teorija socialne identitete?

Da posameznik teži k pozitivni samopodobi.

S čim posameznik uravnoveša pozitivno samopodobo?

Z uravnovešanjem osebne in socialne identitete.

Kaj močno vpliva na posameznika?

Kultura (tradicija, zahteve, norme).

Kaj je značilno za zahodno kulturo pri samoopisovanju?

Poudarjanje razlik od drugih.

Kaj je značilno za kolektivistične kulture pri samoopisovanju?

Poudarjanje pripadnosti skupinam/družini.

Kaj pomeni medsebojna odvisnost v kolektivističnih kulturah?

Večja povezanost in pripadnost skupini/družini.

Kaj je socialna kognicija?

Zaznavanje, presojanje in razumevanje dejanj drugih.

Na čem temeljijo hitre presoje drugih?

Na kognitivnih shemah in opaženem.

Kaj pogosto naredimo na podlagi opaženega?

Takoj sklepamo o namerah, ciljih, željah drugih.

Zakaj so naše zaznave drugih lahko zmotne?

Zaradi socialnih napak pri zaznavanju.

Naštej 3 socialne napake pri zaznavanju.

Napaka prvega vtisa, halo učinek, napaka simpatije.

Zakaj prihaja do napak pri zaznavanju ljudi?

Ker nimamo dovolj informacij.

Zakaj so kognitivne sheme lahko problem?

Ker pogosto niso ustrezne.

Kaj vodi v napačno presojo drugih?

Predsodki, stereotipi, stališča.

Kako se obnašamo v družbi v primerjavi s tem ko smo sami?

Drugače (več prilagajanja).

Kaj je konformizem?

Prilagajanje vedenja skupini.

Kaj pomeni da smo socialna bitja?

Da nas določa tudi družba.

Na katere 3 tipe delimo socialne odnose?

Prosocialne, proindividualne, disocialne.

Kaj pomeni prosocialno vedenje?

Družbi v korist, v skladu z normami.

Naštej primere prosocialnega vedenja.

Pomoč, altruizem, pravičnost.

Kaj pomeni proindividualno vedenje?

Usmerjeno v lasten interes in korist.

Naštej primere proindividualnega vedenja.

Sebičnost, egoizem, asertivnost, tekmovalnost.

Kaj pomeni disocialno vedenje?

Ni v skladu z normami.

Na kateri 2 obliki delimo disocialno vedenje?

Antisocialno in asocialno.

Kaj je antisocialno vedenje?

Neposredno ogroža interese družbe.

Kaj je asocialno vedenje?

Ni v skladu z normami, a jih neposredno ne ruši.

Kaj je agresivnost v kontekstu socialnih odnosov?

Oblika disocialnega vedenja.

Definicija agresivnosti.

Fizično ali besedno vedenje z namenom povzročiti fizično/psihično škodo.

Kaj je bistvena značilnost agresivnosti?

Namen povzročanja škode.

Naštej 5 oblik agresivnosti.

Besedna, posredna, sovražna, instrumentalna, impulzivna.

Kaj je besedna agresivnost?

Žaljenje, grožnje, verbalni napadi.

Kaj je posredna agresivnost?

Škoda prek tretjih oseb (opravljanje, izključevanje).

Kaj je sovražna agresivnost?

Cilj je škodovati (jeza/sovraštvo).

Kaj je instrumentalna agresivnost?

Agresija kot sredstvo za cilj (korist).

Kaj je aktivna agresivnost?

Neposredno izvajanje škodljivega dejanja.

Kaj je pasivna agresivnost?

Škoda prek neukrepanja/ignoriranja.

Kaj je vase usmerjena agresivnost?

Samopoškodovanje, agresija proti sebi.

Kaj je navzven usmerjena agresivnost?

Agresija proti drugim.

Kaj je impulzivna agresivnost?

Nenadna, nepremišljena, čustveno pogojena.

Naštej glavne teorije agresivnosti.

Biološka, frustracijska, vedenjska, vpliv fizičnega okolja, vpliv socialnega okolja.

Kaj pravi biološka teorija agresije?

Agresija je prirojena.

Kako Freud razlaga agresijo?

Nasprotje med libidom in tanatosom.

Kaj pravi frustracijska teorija (Dollard)?

Agresija je odziv na frustracijo.

Kdaj nastane frustracija po Dollardu?

Ko je posamezniku preprečena pot do cilja.

Kaj obravnava vedenjska teorija agresije?

Agresijo kot naučeno vedenje.

Kaj so konflikti?

Spopad nezdružljivih silnic in delovanja v posamezniku ali skupini.

Kje se konflikti pojavljajo?

V posamezniku ali v skupini.

Kaj je pomen konflikta za spremembe?

Je temeljni pogoj za spreminjanje.