VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE – 1. Kolokvij

1. Kaj je računovodstvo?

Računovodstvo je dejavnost spremljanja in proučevanja vrednostno izraženih pojmov, ki so povezani s poslovanjem poslovnega sistema.

1. Kateri so sestavni deli računovodstva? Njihove značilnosti!

a) Knjigovodstvo: 

- Je formalno in urejeno spremljanje podatkov ( v predpisani obliki)

- Vrednostno spremlja podatke o preteklih poslovnih dogodkih

- Je dejavnost, katere rezultat so obračuni, ki se lahko nanašajo na celotni poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke

b) Računovodsko predračunavanje:

- Je pomembna podlaga za poslovno odločanje

- Vrednostno spremlja predvidene pojave

- Je dejavnost, katere rezultat so računovodski predračuni, ki se lahko nanašajo na celoten poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke

 c) Računovodsko nadziranje: 

 - Ukvarja se s presojanjem pravilnosti pri oblikovanju podatkov ter njihovem spreminjanju v informacije ter z odpravljanjem pri tem ugotovljenih nepravilnosti

- Poznamo tri vrste nadziranja: kontroliranje, revidiranje in inšpiciranje

d) Računovodsko analiziranje:

- Se ukvarja s presojanjem ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter predlaganjem izboljšav

- Analizira poslovne procese na podlagi računovodskih podatkov

          e) Računovodsko informiranje:

- ukvarja se s posredovanjem računovodskih podatkov njihovim uporabnikom
- je končna stopnja knjigovodstva, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in proučevanja
- spoštuje načelo gospodarnosti

1. Opišite značilnosti knjigovodstva!

• Knjigovodstvo je posebna vrsta spremljanja poslovanja.
• Vrednostno spremlja pojave v preteklosti.
• Proučuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ter pojavljanje stroškov, odhodkov, prihodkov, poslovnega in finančnega izida.
• Zbiranje podatkov je popolno in dokumentirano.
• Podatke ureja po časovni in vsebinski sistematiki.
• Poslovne dogodke prikazuje kot spremembe vsaj dveh gospodarskih kategorij.
• Rezultat knjigovodstva so računovodski obračuni, ki se lahko nanašajo na:
• Celotni poslovni sistem (bilanca stanja, poslovni izid, finančni izid),
• Dele poslovnega sistema (obračuni po stroškovnih mestih, obratih ipd.),
• Poslovne učinke (obračun lastne cene, spremenljivih stroškov ipd.)

1. Opišite značilnosti računovodskega predračunavanja!

• Vrednostno spremlja predvidene pojave.
• Zbiranje podatkov je popolno.
• Pri zbiranju podatkov je potrebna metodološka usklajenost s knjigovodstvom.
• Zbiranje podatkov je neformalno.
• Rezultat računovodskega predračunavanja so računovodski predračuni, ki se lahko nanašajo na celotni poslovni sistem, na njegove dele in na poslovne učinke.

1. Opišite značilnosti računovodskega nadziranja!

• Računovodsko nadziranje se ukvarja s presojanjem pravilnosti pri poslovanju in odpravljanjem nepravilnosti
• Poznamo:

– kontroliranje

– revidiranje (notranje in zunanje)

– inšpiciranje → FURS

• Kdor opravlja operativno delo ne more edini razpolagati z evidenco o svojem delu.
• Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb in dvojnih družb mora pregledati revizor. Revizija mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta.

1. Opredelite zunanje revidiranje!

• Namen zunanje revizije: preveriti ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja, v skladu z ustreznim računovodskim okvirom poročanja. Pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da revizor preveri ali je njegova vsebina skladna z drugimi sestavinami letnega poročila.

1. Opredelite notranje revidiranje!

Z notranjim revidiranjem se ugotavlja ali je delovanje posameznih temeljnih poslovnih funkcij v poslovnem sistemu optimalno, če ni, predlaga rešitve za optimalno delovanje. Opravljajo osebe zaposlene v poslovnem sistemu.

1. Opredelite kontroliranje!

Kontroliranje je sprotno presojanje pravilnosti podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti, je pretežno preprečevalne narave in ga opravljajo osebe, zaposlene v poslovnem sistemu.

1. Opredelite inšpiciranje!

Inšpiciranje izvajajo osebe, ki niso zaposlene v poslovnem sistemu. Ugotavljajo skladnost poslovanja s predpisi.

1. Opišite značilnosti računovodskega analiziranja!

• Ukvarja se s presojanjem ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter predlaganjem izboljšav. Njegove najpomembnejše značilnosti so:

– pri delu uporabljamo metode razčlenjevanja, primerjanja, izločanja, osamljanja in strjevanja;

– delo je lažje, če je izkazovanje ekonomskih kategorij med obračunskimi obdobji metodološko usklajeno;

– pri delu izračunavamo kazalnike poslovanja in ugotavljamo odmike;

– računovodski analitiki pogosto predlagajo izboljšave, ki so lahko v veliko pomoč poslovodstvu.

1. Opišite značilnosti računovodskega informiranja!

• Ukvarja se s posredovanjem računovodskih podatkov in informacij njihovim uporabnikom, ki so lahko:

– notranji (lastniki, poslovodstvo, organi upravljanja, zaposleni),

• zunanji (možni vlagatelji kapitala, posojilodajalci, dobavitelji, država, konkurenca, javnost)
• Potrebna pogostost in podrobnost računovodskih podatkov in informacij je odvisna od vloge njihovega uporabnika v procesu odločanja oz. poslovanja poslovnega sistema.
• Stroški, ki nastanejo pri oblikovanju informacije, ne smejo presegati z njo povezanih koristi (načelo gospodarnosti).
• Posredovani računovodski podatki morajo biti uporabnikom razumljivi ter obenem tudi bistveni, zanesljivi, primerljivi in pravočasni.

1. Vrste računovodstva in njihove značilnosti!

1.Finančno računovodstvo, 2.Stroškovno računovodstvo, 3.Poslovno računovodstvo

1. Opredelite finančno računovodstvo!

Namenjeno je zunanjim uporabnikom računovodskih informacij. Pri oblikovanju informacij mora upoštevati veljavno zakonodajo in računovodske standarde. V skladu s predpisi mora zbirati in urejati zahtevane podatke.

• Spremlja področje poslovanja z drugimi. Gre za spremljanje:

– Priskrbe prvin poslovnega procesa

– Razpečave ustvarjenih poslovnih učinkov

– Priskrbe in vračanja finančnih sredstev

• Sestavljajo ga:

– Glavno (sintetično) knjigovodstvo;

– Knjigovodstvo denarja, terjatev in obveznosti (saldakonti)

1. Opredelite stroškovno računovodstvo!

• Spremlja notranje področje poslovanja. Gre za spremljanje:

– ravnanja s prvinami poslovnega procesa,

– notranje razpečave poslovnih učinkov in

– poslovnega izida posameznih sestavnih delov poslovnega procesa

• Sestavljajo ga knjigovodstvo osnovnih sredstev, drobnega inventarja, materiala, plač, storitev, stroškovnih mest, stroškovnih nosilcev, polproizvodov, proizvodov, trgovskega blaga in prodaje.

1. Opredelite poslovodno računovodstvo!

• Oblikuje informacije, ki so pomembne za poslovno odločanje. Ni predpisano z zakonodajo in računovodskimi standardi vsebina in oblika poročanja nista predpisani.
• Poslovodno (upravljalno) računovodstvo ni posebna vrsta računovodstva, kot sta to finančno in stroškovno računovodstvo, za kateri je značilno specifično področje spremljanja in proučevanja pojavov.

1. Razlike med finančnim, stroškovnim in poslovodnim računovodstvom!

Poslovodno računovodstvo je namenjeno notranjim uporabnikom in nima posebno določene vrste. Namenjeno je managementu za poslovno odločanje.

Finančno računovodstvo je namenjeno zunanjim uporabnikom računovodskih informacij vpogled v finančno računovodstvo podjetij je omogočen vsem do ene mere. Spremlja pa področje poslovanja podjetja z drugimi. V njem najdemo prvine poslovnega procesa, razpečavanje ustvarjenih poslovnih učinkov in spriskrbe in vračanja finančnih sredstev. Delimo ga na glavno knjigovodstvo in knjigovodstvo denarja terjatev in obveznosti.

Stroškovno knjigovodstvo spremlja notranje področje poslovanja torej: ravnanje s prvinami poslovnega procesa, notranje razpečavanje poslovnih učinkov in poslovne izide posameznih sestavnih delov poslovnega procesa. Sestavljajo ga knjigovodstvo osnovnih sredstev, drobnega inventarja, plač storitev, stroškovnih mest proizvodov, prodaje( to kar se učimo).

Finančno in stroškovno računovodstvo mora v skladu s predpisi urejati in zbirati podatke, v poslovnem računovodstvu pa ni predpisano.

1. Naštejte prvine poslovnega procesa! Značilnosti vsake!

• Za obstoj poslovnega procesa so potrebne njegove prvine, ki so delovna sredstva, predmeti dela, storitve in delo.

1. Delovna sredstva, V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje oblike, pač pa sodelujejo v njem le s svojimi lastnostmi. Mednje spadajo zemljišča, zgradbe, oprema, večletni nasadi in osnovna čreda.

• Delovna sredstva pridobimo z:

– nakupom (oz. izdelavo v lastni režiji),

– najemom oz. zakupom (poslovni ali finančni) in

– brezplačnim prevzemom.

• Delovna sredstva izgubljajo vrednost zaradi:

– fizične obrabe,

– fizičnega staranja in

– tehničnega (gospodarskega) staranja.

2. Predmeti dela, V poslovnem procesu se porabljajo in snovno prehajajo v proizvod. Mednje spadajo surovine, materiali, polproizvodi, deli in energija.

• Trošenje predmetov dela je odvisno od:

– obsega dejavnosti, npr. izdelavni material,

– časa, npr. material za vzdrževanje.

3. Storitve, Storitve nimajo lastne materialne oblike. Glede na izvajalca so lahko:

– storitve drugih in

– lastne storitve.

4. Delo, Delo je zavestna, vnaprej premišljena dejavnost, ki je povezana s trošenjem delovne sile. Vrednost zaposlenih, za razliko od vrednosti ostalih prvin, ni izkazana med sredstvi v bilanci stanja.

1. Kaj je značilno za statične in kaj za dinamične ekonomske kategorije? Katere so?

• Gospodarske kategorije, ki jih računovodstvo spremlja in proučuje, so lahko opredeljene statično in dinamično.
• Statično opredeljene gospodarske kategorije so tiste, ki jih lahko dojamemo le v določenem trenutku, dinamično opredeljene gospodarske kategorije, pa lahko dojamemo v določenem obdobju.
• Statično opredeljeni gospodarski kategoriji sta:

- sredstva in

- obveznosti do virov sredstev.

• Dinamično opredeljene gospodarske kategorije pa so:

- stroški,

- odhodki,

- prihodki in

- poslovni izid

1. Kaj so stroški?

Stroški so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa

1. Opišite pogoje za nastanek stroškov!

O stroških govorimo tedaj, ko:

• gre za katero od prvin poslovnega procesa

• se posamezna prvina v poslovnem procesu tudi troši

• je mogoče posamezno prvino vrednostno izraziti oz. je za njeno priskrbo potreben denar

• so cenovno izraženi potroški smiselno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov

• cenovno izraženi potroški ne prekoračujejo utemeljenega zneska

1. Kaj so izdatki?

• IZDATKI pomenijo le zmanjšanje stanja denarja.
• Stroški ne temeljijo na izdatkih (npr. brezplačen prejem osnovnih sredstev: podjetje nima izdatkov, ima pa v nadaljevanju stroške, če mora prejeto osnovno sredstvo amortizirati)

• Stroški so gospodarsko povezani z izdatki, pri čemer so lahko:

- Stroški pojavijo pred izdatki (npr. obračun plač)

- Stroški pojavijo istočasno z izdatki (npr. takojšnje plačilo opravljene storitve)

- Stroški pojavijo kasneje kot izdatki (npr. plačilo računa za nabavljen material, ki je še na zalogi)

• Izdatki ne vodijo k stroškom (npr. nakup zemljišča)

1. Navedite razliko med stalnimi in spremenljivimi stroški!

Stalni stroški so stroški, ki nas bodo stalno spremljali pri izvajanju osnovnega procesa in bodo načeloma zmeraj enaki. Taki stroški so recimo: najemnina, voda, komunalni stroški in podobno. Spremenljivi stroški se spreminjajo z obsegom proizvodnje oziroma osnovnega procesa. Načeloma s povečanjem obsega rastejo in kmalu lahko ugotovimo, da večinoma presegajo stalne stroške s rastjo proizvodnje. Osnoven primer tega je strošek nadurnega dela.

1. Navedite značilnosti stalnih stroškov! Navedite tudi vrste in primer za vsako vrsto!

• Neomejeno stalni stroški (absolutno fiksni) so tisti stroški, ki v celotnem znesku niso odvisni od obsega dejavnosti. Na količinsko enoto pa se ti stroški s povečevanjem obsega dejavnosti zmanjšujejo (npr. časovna amortizacija, zavarovalne premije, najemnine, ipd.).
• Neomejeno stalni stroški so lahko:

- Nujni

- Diskrecijski

• Nujni neomejeni stalni stroški so tisti, na katere kratkoročno ne moremo vplivati. Običajno so povezani z delovnimi sredstvi, glede katerih smo poslovne odločitve sprejeli v preteklosti (npr. amortizacija osnovnih sredstev).
• Diskrecijski neomejeno stalni stroški so tisti, na katere lahko kratkoročno vplivamo (npr. stroški reklame, raziskovalne dejavnosti, ipd.) Njihovo višino običajno prilagajamo trenutni plačilni sposobnosti in predvideni poslovni uspešnosti.
• Omejeno stalni (relativno fiksni) so tisti stroški, na katere sprememba obsega dejavnosti ne vpliva v določenih mejah. Ko pa so te meje prekoračene se stroški sunkovito povečajo (npr. povečanje stroškov amortizacije zaradi uvedbe novega stroja ob povečanju zmogljivosti).

1. Navedite značilnosti spremenljivih stroškov! Navedite tudi vrste in primer za vsako vrsto!

• Sorazmerno (proporcionalni) stroški se v celotnem znesku gibljejo sorazmerno z obsegom dejavnosti. Na količinsko enoto se ne spreminjajo (npr. stroški izdelovalnega materiala).
• Napredujoči (progresivni) stroški v celotnem znesku naraščajo hitreje od obsega dejavnosti. Povečujejo se tudi na količinsko enoto (npr. plače za nadurno delo).
• Nazadujoči (degresivni) stroški v celotnem znesku naraščajo počasneje od obsega dejavnosti. Zmanjšujejo se tudi na količinsko enoto (npr. stroški razvoja).

1. Navedite značilnosti neomejeno stalnih stroškov!

• Neomejeno stalni stroški (absolutno fiksni) so tisti stroški, ki v celotnem znesku niso odvisni od obsega dejavnosti. Na količinsko enoto pa se ti stroški s povečevanjem obsega dejavnosti zmanjšujejo (npr. časovna amortizacija, zavarovalne premije, najemnine, ipd.).
• Neomejeno stalni stroški so lahko:

- Nujni

- Diskrecijski

• Nujni neomejeni stalni stroški so tisti, na katere kratkoročno ne moremo vplivati. Običajno so povezani z delovnimi sredstvi, glede katerih smo poslovne odločitve sprejeli v preteklosti (npr. amortizacija osnovnih sredstev).
• Diskrecijski neomejeno stalni stroški so tisti, na katere lahko kratkoročno vplivamo (npr. stroški reklame, raziskovalne dejavnosti, ipd.) Njihovo višino običajno prilagajamo trenutni plačilni sposobnosti in predvideni poslovni uspešnosti.

1. Navedite značilnosti omejeno stalnih stroškov!

• Omejeno stalni (relativno fiksni) so tisti stroški, na katere sprememba obsega dejavnosti ne vpliva v določenih mejah. Ko pa so te meje prekoračene se stroški sunkovito povečajo (npr. povečanje stroškov amortizacije zaradi uvedbe novega stroja ob povečanju zmogljivosti).

1. Navedite značilnosti sorazmerno spremenljivih stroškov in primer takega stroška!

• Sorazmerno (proporcionalni) stroški se v celotnem znesku gibljejo sorazmerno z obsegom dejavnosti. Na količinsko enoto se ne spreminjajo (npr. stroški izdelovalnega materiala).

1. Navedite značilnosti napredujočih spremenljivih stroškov in primer takega stroška!

• Napredujoči (progresivni) stroški v celotnem znesku naraščajo hitreje od obsega dejavnosti. Povečujejo se tudi na količinsko enoto (npr. plače za nadurno delo).

1. Navedite značilnosti nazadujočih spremenljivih stroškov in primer takega stroška!

• Nazadujoči (degresivni) stroški v celotnem znesku naraščajo počasneje od obsega dejavnosti. Zmanjšujejo se tudi na količinsko enoto (npr. stroški razvoja).

1. Opišite značilnosti neposrednih stroškov in navedite primer takega stroška!

• Neposredni stroški so tisti stroški, katerih nastanek lahko neposredno povežemo z nekim poslovnim učinkom. Zanje ni nobenega dvoma v zvezi s katerim poslovnim učinkom so nastali. Mednje spadajo:

- neposredni stroški materiala, dela, storitev in amortizacije

- neposredni stroški prodaje

1. Opišite značilnosti posrednih (splošnih) stroškov in navedite primer takega stroška!

• Splošne stroške, ki odpadejo na nek poslovni učinek, pa izračunamo s koeficientom dodatka.

Mednje spadajo:

-splošni proizvajalni stroški

(stroški pomožnih opravil, amortizacija)

-splošni stroški nakupa, uprave, prodaje in financiranja.

• Vsota neposrednih in splošnih stroškov poslovnega učinka je njegova lastna cena.

1. Navedite razliko med neposrednimi in posrednimi stroški!

Neposredne stroške lahko neposredno povežemo z nekim poslovnim učinkom recimo strošek materiala. Splošnih stroškov pa ne moremo direktno povezat s poslovnim učinkom ampak se odločimo za eno od metod in jih razdelimo glede na neko podlago. Recimo prevoz 20ih proizvodov X in 30 proizvodov Y lahko razdelimo po teži proizvodov, velikosti proizvodov, ceni proizvodov… Tako dobimo neko razdelitev stroškov za katero menimo, da bo najbolj realno razdelila stroške. Vsota neposrednih in posrednih stroškov je lastna cena proizvoda.

1. Opišite značilnosti ABC metode!

• Ugotavljanje stroškov po sestavinah dejavnosti (ABC metoda) je odgovor na uvedbo novih tehnologij in novih proizvodnih konceptov (JIT,TQM ipd.).
• Klasični sistemi vrednotenja poslovnih učinkov v takih razmerah ne nudijo več ustreznih informacij.
• Njena osnovna zamisel je, da stroški niso posledica nastajanja poslovnih učinkov, pač pa posledica aktivnosti, ki so potrebne za nastajanje poslovnih učinkov. Poslovni učinki so tako le potroški teh aktivnosti

1. Kaj so dodatni (diferenčni) stroški?

• Dodatni (diferenčni) stroški so tisti stroški, ki jih povzroča proizvodnja

dodatne količine poslovnih učinkov.

1. Kaj so mejni stroški?

• Če se dodatni stroški nanašajo na eno samo dodatno proizvedeno količinsko

enoto govorimo o mejnih stroških.

1. Opišite razliko med mejnimi in dodatnimi stroški!

Dodatni stroški so tisti, ki jih proizvede proizvodnja za dodatne količine, mejni stroški so pa tisti stroški, ki se nanašajo le na eno količino.

1. Opišite značilnosti ciljnih stroškov!

- so zgornja meja stroškov proizvoda

- so dosegljivi

- zagotavljajo dobičkonosnost proizvoda.

• Ugotovljene ciljne stroške proizvoda je potrebno razdeliti na njegove sestavine. Vsaka sestavina lahko povzroči le stroške, ki ustrezajo njenemu deležu v uporabnosti proizvoda.
• So pristop za obvladovanje stroškov v celotni življenjski dobi proizvoda in So najvišji dovoljeni stroški v življenjskem ciklu proizvoda in so opredeljeni za vsako stopnjo cikla posebej.
• Med klasičnim pristopom in pristopom ciljnih stroškov obstaja pomembna razlika. Pri klasičnem pristopu razmišljamo o tem, koliko nas proizvod stane, pri pristopu ciljnih stroškov pa, koliko nas sme največ stati. Ciljni stroški so tako razlika med načrtovano prodajno ceno in načrtovanim dobičkom

1. Navedite možnosti razdelitve čistega dobička!

Dobiček je pozitivna razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki.

• S primerjavo posameznih vrst odhodkov in prihodkov ugotovimo

• delne poslovne izide.

• Dobiček kot poslovni izid ni enak obdavčljivemu dobičku.

Razdelitev dobička

Dobiček

- davek

= čisti dobiček, ki se deli:

▪ za povečanje rezerv iz dobička;

▪ za izplačilo lastnikom (dividende);

▪ za izplačilo zaposlenim;

▪ nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega

1. Navedite načine poravnavanja izgube!

I. Poravnavanje s prihodki, pridobljenimi:

• z odpisom dolgov,

• z dotacijami,

• pri rednem poslovanju.

II. Poravnavanje s kapitalom in sicer:

– z rezervami iz dobička,

– z nerazdeljenim čistim dobičkom in

– z drugimi deli kapitala.

• S sanacijskimi posojili ne moremo poravnati izgube. Z njimi lahko le dopolnimo manjkajoča obratna sredstva.

1. Kaj so odhodki (definicija, ključne značilnosti, vrste odhodkov, primeri posameznih vrst odhodkov)!

• Večino odhodkov lahko opredelimo kot stroške v prodanih količinah. Skupaj s prihodki oblikujejo poslovni izid. Odhodki zmanjšujejo poslovni izid.

Vrste odhodkov:

• a) redni:

– poslovni odhodki,

– finančni odhodki

• b) drugi (izredni):

Redni odhodki so posledica običajnih pojavov pri poslovanju podjetja.

Drugi odhodki pa posledica neobičajnih pojavov pri poslovanju podjetja.

Stroške, ki se nanašajo na prodane količine, sestavljajo npr.:

➢ Stroški materiala

➢ Stroški storitev

➢ Stroški plač

➢ Stroški amortizacije

➢ Obračunane dolgoročne rezervacije

• Med poslovne odhodke spadajo:
• poleg stroškov v prodanih količinah tudi:

• primanjkljaji pri materialu, polproizvodih, proizvodih in trgovskemu blagu;

• odpisane in znižane terjatve;

• izgubljene are;

• primanjkljaji prodajnih cen v primerjavi s knjigovodskimi vrednostmi prodanih opredmetenih osnovnih sredstev.

• Med finančne odhodke spadajo:

• stroški obresti;

• negativne tečajne razlike in

• prevrednotovalni finančni odhodki (npr. stroški odpisov finančnih naložb).

Dana posojila niso finančni odhodki!

• Med druge ali izredne odhodke spadajo:

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid rednega poslovanja, in sicer zlasti: (npr. plačane denarne kazni in odškodnine).

1. Kaj so izdatki?

IZDATKI pomenijo le zmanjšanje stanja denarja

Med stroški in izdatki obstajajo ta razmerja:

• Stroški ne temeljijo na izdatkih (npr. brezplačen prejem osnovnih sredstev: podjetje nima izdatkov, ima pa v nadaljevanju stroške, če mora prejeto osnovno sredstvo amortizirati)

• Stroški so gospodarsko povezani z izdatki, pri čemer so lahko:

- Stroški pojavijo pred izdatki (npr. obračun plač)

- Stroški pojavijo istočasno z izdatki (npr. takojšnje plačilo opravljene storitve)

- Stroški pojavijo kasneje kot izdatki (npr. plačilo računa za nabavljen material, ki je še na zalogi)

• Izdatki ne vodijo k stroškom (npr. nakup zemljišča)

1. Kaj so prihodki (definicija, ključne značilnosti, vrste prihodkov, primeri posameznih vrst prihodkov)!

• Večino prihodkov lahko opredelimo kot prodajno vrednost prodanih količin.
• Skupaj z odhodki oblikujejo poslovni izid obračunskega obdobja.

Vrste prihodkov so:

a) redni:

– poslovni prihodki,

– finančni prihodki,

b) drugi (izredni) prihodki.

Redni prihodki so poslediča običajnih pojavov pri poslovanju podjetja.

Drugi prihodki pa posledica neobičajnih pojavov pri poslovanju podjetja.

POSLOVNI PRIHODKI

Poslovni prihodki nastajajo zaradi:

- prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala;

- drugih razlogov (prihodki od subvencij, dotacij, kompenzacij ipd., ki se nanašajo na prodane količine).

Med poslovne prihodke spadajo tudi:

• presežki pri gotovini, materialu, polproizvodih, proizvodih in trgovskem

blagu;

• izterjane že odpisane terjatve;

• prejete are;

• presežki prodajnih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovimi neodpisanimi vrednostmi.

Poslovne prihodke lahko v osnovi opredelimo na podlagi:

• dokončane proizvodnje,

• zaračunane prodaje (fakturirane realizacije),

• plačane prodaje.

FINANČNI PRIHODKI

Finančni prihodki so povezani z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ter s terjatvami.

Mednje spadajo:

– prejete obresti,

– prejete dividende in

– prevrednotovalni finančni prihodki.

Prejeta posojila niso finančni prihodki!

DRUGI IZREDNI PRIHODKI

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v poslovnem letu povečujejo poslovni izid rednega poslovanja.

Mednje spadajo:

– subvencije in dotacije, ki niso povezane s poslovnimi učinki

– prejete odškodnine.

1. Kaj so prejemki?

Prejemki ne vodijo k prihodkom (npr. prejeto posojilo).

Prejemki pomenijo povečanje stanja denarja.

1. Navedite primer stroška, ki ne temelji na izdatku!

V podjetju nabavimo material, ga plačamo ampak ga ne uporabimo v proizvodnji.

1. Navedite primer stroška, ki se pojavi pred izdatkom!

V podjetju nabavijo material, ga porabijo v proizvodnji in šele nato plačajo.

1. Navedite primer stroška, ki se pojavi istočasno z izdatkom!

Ko v podjetju nabavijo material ga plačajo in ga istočasno porabijo.

1. Navedite primer stroška, ki se pojavi kasneje kot izdatek!

V podjetju nabavijo material, ga plačajo in šele nato porabijo v proizvodnji.

1. Navedite primer izdatka, ki ne vodi k stroškom!

Dano posojilo, nakup zemljišča.

1. Navedite primer odhodka, ki ne temelji na strošku!

Odpis terjatev, odpis zaloge proizvodov.

1. Navedite primer odhodka, ki se pojavi istočasno kot strošek!

Storitvena podjetja, ker nimajo zaloge nedokončane proizvodnje in dokončanih proizvodov → stroški se prenesejo takoj med odhodke

1. Navedite primer odhodka, ki se pojavi kasneje kot strošek!

Podjetje porabi material za proizvodnjo.

1. Navedite primer odhodka, ki ne temelji na izdatku!

Odpis terjatev, odpis zaloge proizvodov.

1. Navedite primer odhodka, ki se pojavi pred izdatkom!

Podjetje kupi material za proizvodnjo izdelkov, materiala še ne plača, porabi material in proda proizvode in šele nato material plača dobavitelju.

1. Navedite primer odhodka, ki se pojavi istočasno z izdatkom!

Podjetje porabi material takrat se pojavi strošek in hkrati tudi odhodek in takrat ta material plača.

1. Navedite primer odhodka, ki se pojavi kasneje kot izdatek!

Podjetje plača material in ga šele nato porabi.

1. Navedite primer prihodka, ki ne temelji na prejemku!

Presežek pri popisu zaloge.

1. Navedite primer prihodka, ki se pojavi pred prejemkom!

Prodan izdelek, ki je naknadno plačan.

1. Navedite primer prihodka, ki se pojavi istočasno s prejemkom!

Prodan izdelek, ki se istočasno plača

1. Navedite primer prihodka, ki se pojavi kasneje kot prejemek!

Ko podjetje prejme avans.

1. Navedite primer prejemka, ki ne vodi k prihodkom!

Prejeto posojilo.

1. Kaj je poslovni izid?

Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki.

• Na ravni poslovnega sistema poznamo temeljne in druge (razširjene) vrste poslovnega izida.

• Najpomembnejše temeljne vrste poslovnega izida so: dobiček, čistidobiček in izguba.

• Druge vrste poslovnega izida pa so: prispevek za kritje, kosmati poslovni izid, razlika v ceni in dohodek.

1. Kako izračunamo poslovni izid iz poslovanja?

Poslovni izid= poslovni prihodki- poslovni odhodki

1. Kako izračunamo poslovni izid iz financiranja?

Finančni prihodki – finančni odhodki

1. Kako izračunamo celotni poslovni izid?

Je razlika med seštevkom vseh prihodkov in seštevkom vseh odhodkov.

1. Naštejte in pojasnite temeljne in razširjene vrste poslovnega izida!

Temeljne vrste poslovnega izida so dobiček, izguba in čisti dobiček. Razširjene vrste poslovnega izida pa so prispevki za kritje, razlika v ceni in kosmati poslovni izid.

1. Navedite kaj je kosmati poslovni izid!

Kosmati poslovni izid je razlika med prihodki od prodaje in proizvajalnimi stroški prodanih količin.

1. Navedite kaj je prispevek za kritje!

Prispevek za kritje je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški prodanih količin

1. Navedite kaj je razlika v ceni!

Razlika v ceni je razlika med prodajno ceno brez DDV in nabavno ceno brez DDV.

1. Kakšna je razlika med dobičkom kot poslovnim izidom in obdavčljivim dobičkom!

Dobiček, kot poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki je potrebno še obdavčiti s posebnim načinom, kjer se še upošteva davčne konte in olajšave. Obdavčen dobiček pa je čisti poslovni izid oz. čisti dobiček.

1. Navedite značilnosti sredstev in njihovo temeljno razvrstitev!

Sredstva so vse, kar je last poslovnega sistema (tj. premoženje podjetja) oz. tisto, s čimer poslovni sistem uresničuje smotre in cilje svojega delovanja.

• Sredstva imajo pojavno obliko stvari, pravic in denarja.

Temeljna delitev sredstev je razvrstitev sredstev na:

• osnovna sredstva,

• obratna sredstva in

• finančne naložbe.

1. Navedite značilnosti osnovnih sredstev in naštejte primere osnovnih sredstev!

Imajo pojavno obliko stvari in pravic. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. Primeri osnovnih stvari v obliki stvari so zemljišče, oprema, zgradbe, biološka sredstva. Primer osnovnih stvari v obliki pravic pa so licence, blagovne znamke, patenti, dobro ime.

1. Navedite značilnosti osnovnih sredstev v obliki stvari in naštejte primere te vrste sredstev!

Imajo pojavno obliko stvari in pravic. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. So opredmetena in so v obliki stvari so zemljišča, oprema, zgradbe in biološka sredstva.

1. Navedite značilnosti osnovnih sredstev v obliki pravic in naštejte primere te vrste sredstev!

Nimajo fizične pojavne oblike. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. So neopredmetena in so v obliki licence, patenti, blagovne znamke in dobro ime.

1. Ali se vsa osnovna sredstva amortizirajo? Odgovor obrazložite!

Ne, amortizirajo se le opredmetena oziroma osnovna sredstva v obliki stvari in zato ker s časom oprema, zgradba, itd. se s časom obrabljajo. Sredstva v obliki pravic kot so patenti, licence, dobro ime, itd. se pa ne obrabljajo.

1. Navedite značilnosti obratnih sredstev in naštejte primere obratnih sredstev!

Obratna sredstva v obliki stvari obsegajo:

– zaloge materiala,

– zaloge drobnega inventarja,

– zaloge nedokončane proizvodnje,

– zaloge dokončanih proizvodov in trgovskega blaga.

Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:

• prejete kratkoročne vrednostne papirje (čeki …),

• kratkoročne terjatve (do kupcev, dobaviteljev, države),

• kratkoročno odložene stroške in

• prehodno nezaračunane prihodke (zneski, ki smo jih že upoštevali med prihodki, čeprav jih nismo še nikomur zaračunali).

Obratna sredstva v obliki denarja obsegajo denar in denarne ustreznike.

Denar so:

• gotovina (denar v blagajni),

• knjižni denar (na transakcijskem računu) in

• denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri

banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej).

1. Navedite značilnosti obratnih sredstev v obliki stvari in naštejte primere te vrste sredstev!

Obratna sredstva v obliki stvari obsegajo:

– zaloge materiala,

– zaloge drobnega inventarja,

– zaloge nedokončane proizvodnje,

– zaloge dokončanih proizvodov in trgovskega blaga.

1. Navedite značilnosti obratnih sredstev v obliki pravic in naštejte primere te vrste sredstev!

Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:

• prejete kratkoročne vrednostne papirje (čeki …),

• kratkoročne terjatve (do kupcev, dobaviteljev, države),

• kratkoročno odložene stroške in

• prehodno nezaračunane prihodke (zneski, ki smo jih že upoštevali med prihodki, čeprav jih nismo še nikomur zaračunali).

1. Kaj obsegajo obratna sredstva v obliki denarja?

Denarni ustrezniki so naložbe, ki jih je mogoče hitro oz. v bližnji prihodnosti

pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje

spremembe vrednosti nepomembno (npr. prejeti čeki).

Obratna sredstva v obliki denarja obsegajo denar in denarne ustreznike.

Denar so:

• gotovina (denar v blagajni),

• knjižni denar (na transakcijskem računu) in

• denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri

banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej).

1. Navedite značilnosti finančnih naložb in naštejte primere!

Finančne naložbe obsegajo:

• dana kratkoročna posojila,

• dana dolgoročna posojila,

• naložbe, ki se pojavljajo kot kapital drugih poslovnih sistemov,

• naložbe v odkupljene lastne delnice in

• naložbene nepremičnine.

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne finančne naložbe.

Npr.:

• zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju,

• zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v finančni najem.

1. Pojasnite pojem unovčljivosti (likvidnosti) sredstev!

Vnovčljivost (likvidnost) sredstev pomeni njihovo oddaljenost od denarne oblike in poznamo:

• denar

• kratkoročno vnovčljiva sredstva,

• dolgoročno vnovčljiva sredstva in

• neunovčljiva sredstva.

1. Navedite vrste aktivnih časovnih razmejitev!

Usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno ne zaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Kratkoročne časovne razmejitve so sestavina sredstev in obveznosti do virov sredstev. Oblikujemo jih:

• kadar pride do časovnega razmika med izdatki in stroški

(odhodki),

• kadar pride do časovnega zamika med prejemki in prihodki,

• zaradi potrebe po izkazovanju predračunskih vrednosti v računovodstvu.

Kratkoročne časovne razmejitve se med sredstvi (aktivne) oz. obveznostmi do virov sredstev (pasivne) lahko zadržujejo največ eno leto.

1. Pojasnite pojem obveznosti do virov sredstev in naštejte vrste!

Obveznosti do virov sredstev so pravne in fizične osebe, ki so poslovnemu sistemu s svojimi finančnimi naložbami in dobavami omogočila sredstva. To so torej vsi financerji poslovnega sistema (npr. lastniki, zaposleni, poslovni partnerji in drugi subjekti, do katerih ima poslovni sistem določeno obveznost).

Glede na zapadlost so obveznosti do virov sredstev:

• takojšnje,

• kratkoročne,

• dolgoročne,

• trajne.

Vrste obveznosti do virov sredstev:

• kapital,

• dolgovi,

• PČR in rezervacije

1. Navedite vrste obveznosti do virov sredstev! Opišite vsako!

Kapital izraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika poslovnega sistema njegova obveznost do lastnikov. Gre za naložbo lastnikov v poslovni sistem in hkrati obveznost poslovnega sistema do lastnikov. Pojmujemo ga lahko finančno in stvarno.

Po finančnem pojmovanju kapitala:

• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.

• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.

• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).

Kapital poslovnega sistema sestavljajo:

• Vpoklicani kapital

- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),

- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),

• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),

• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,

• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),

• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),

• Revalorizacijska rezerva.

Pasivne časovne razmejitve so lahko kratkoročne in dolgoročne.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se pojavljajo kot:

• kratkoročno odloženi prihodki,

• kratkoročno vnaprej vračunani stroški.

Dolgoročne rezervacije so namenjene poravnavanju obveznosti:

• za katere pričakujemo, da bodo nastale šele čez več kot leto dni,

• katerih velikost lahko zanesljivo ocenimo.

Namenjeni so zbiranju zneskov, ki bodo omogočili pokritje kasneje dejansko nastalih stroškov (reorganizacija, izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).

Dolgovi so obveznosti poslovnega sistema do upnikov. Lahko so kratkoročni in dolgoročni. Pojavljajo se lahko iz naslova poslovanja (poslovni) in iz naslova financiranja (finančni).

Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:

• prejeti predujmi in varščine,

• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),

• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),

• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.

Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).

Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:

• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in

• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.

Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:

• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,

• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.

1. Opišite kapital in naštejte njegove sestavine!

Kapital izraža lastniško financiranje poslovnega sistema in je z vidika poslovnega sistema njegova obveznost do lastnikov. Gre za naložbo lastnikov v poslovni sistem in hkrati obveznost poslovnega sistema do lastnikov. Pojmujemo ga lahko finančno in stvarno.

Po finančnem pojmovanju kapitala:

• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.

• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.

• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).

Kapital poslovnega sistema sestavljajo:

• Vpoklicani kapital

- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),

- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),

• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),

• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,

• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),

• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),

• Revalorizacijska rezerva.

• Naštejte sestavine kapitala in opišite vsako od sestavin!

Kapital poslovnega sistema sestavljajo:

• Vpoklicani kapital

- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),

- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),

• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),

• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,

• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),

• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),

• Revalorizacijska rezerva.

Osnovni kapital poslovnega sistema: zagotavljajo lastniki poslovnega sistema ob ustanovitvi, se pojavlja kot delniški kapital ali v obliki vlog brez točnih rokov vračila, pomeni lastniško financiranje poslovnega sistema.

• Kapitalske rezerve: so vplačani presežki kapitala (zneski, ki jih poslovni sistem pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev), dodatna oziroma kasnejša vplačila družbenikov, del celotnega kapitala poslovnega sistema.

• Rezerve iz dobička: se oblikujejo pri delitvi čistega dobička na podlagi zakonskih zahtev oziroma v višjih zneskih, so namensko zadržan čisti dobiček za poravnavanje morebitnih prihodnjih izgub.

• Preneseni čisti poslovni izid: je prenesena čista izguba ali preneseni čisti dobiček, je nerazporejeni del v prejšnjih letih ustvarjenega čistega poslovnega izida.

• Čisti poslovni izid poslovnega leta: je čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta, dobimo po odbitku davka od poslovnega izida poslovnega leta, čisti dobiček povečuje vrednost kapitala poslovnega sistema

• Revalorizacijska rezerva: nastaja zaradi prilagoditve knjigovodske s pošteno vrednostjo sredstev, se pojavi pri okrepitvi sredstev, kadar je knjigovodska vrednost sredstev manjša od njihove poštene vrednosti

1. Opredelite kaj je osnovni kapital!

Osnovni kapital poslovnega sistema: zagotavljajo lastniki poslovnega sistema ob ustanovitvi, se pojavlja kot delniški kapital ali v obliki vlog brez točnih rokov vračila, pomeni lastniško financiranje poslovnega sistema.

1. Opredelite kaj so kapitalske rezerve!

Kapitalske rezerve: so vplačani presežki kapitala (zneski, ki jih poslovni sistem pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev), dodatna oziroma kasnejša vplačila družbenikov, del celotnega kapitala poslovnega sistema.

1. Opredelite kaj so rezerve iz dobička!

Rezerve iz dobička: se oblikujejo pri delitvi čistega dobička na podlagi zakonskih zahtev oziroma v višjih zneskih, so namensko zadržan čisti dobiček za poravnavanje morebitnih prihodnjih izgub. / Če prevrednotimo zemljišče, ko je njegova poštena vrednost (tržna vrednost) višja od knjigovodske vrednosti.

1. Navedite kaj je presenesni poslovni izid!

Preneseni poslovni izid: je prenesena čista izguba ali preneseni čisti dobiček, je nerazporejeni del v prejšnjih letih ustvarjenega čistega poslovnega izida.

1. Navedite kaj je čisti poslovni izid poslovnega leta!

Čisti poslovni izid poslovnega leta: je čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta, dobimo po odbitku davka od poslovnega izida poslovnega leta, čisti dobiček povečuje vrednost kapitala poslovnega sistema

1. Opredelite finančno pojmovanje kapitala!

Po finančnem pojmovanju kapitala:

• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.

• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.

• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).

1. Kaj so dolgovi? Naštejte primere!

Dolgovi so obveznosti poslovnega sistema do upnikov. Lahko so kratkoročni in dolgoročni. Pojavljajo se lahko iz naslova poslovanja (poslovni) in iz naslova financiranja (finančni).

Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:

• prejeti predujmi in varščine,

• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),

• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),

• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.

Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).

Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:

• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in

• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.

Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:

• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,

• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.

1. Navedite primere poslovnih dolgov!

Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:

• prejeti predujmi in varščine,

• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),

• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),

• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.

Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).

1. Navedite primere finančnih dolgov!

Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:

• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in

• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.

Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:

• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,

• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.

1. Navedite vrste pasivnih časovnih razmejitev!

Pasivne časovne razmejitve so lahko kratkoročne in dolgoročne.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se pojavljajo kot:

• kratkoročno odloženi prihodki,

• kratkoročno vnaprej vračunani stroški.

Dolgoročne rezervacije so namenjene poravnavanju obveznosti:

• za katere pričakujemo, da bodo nastale šele čez več kot leto dni,

• katerih velikost lahko zanesljivo ocenimo.

Namenjeni so zbiranju zneskov, ki bodo omogočili pokritje kasneje dejansko nastalih stroškov (reorganizacija, izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).

1. Navedite kaj so rezervacije!

Kadar vemo, da bomo v prihodnosti imeli neko obveznost in »rezerviramo« sredstva za ta namen. Primer rezervacija za tožbe pri skupini KRKA, kjer si rezervirajo predvideno količino denarja za primere tožb saj se to pri njih dogaja vsako leto. Zato na podlagi izkušenj to ocenijo in rezervirajo določeno vsoto denarja za ta namen.