VPRASANJA_ZA_PONAVLJANJE-1.-kolokvij.docx
VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE – 1. Kolokvij
Računovodstvo je dejavnost spremljanja in proučevanja vrednostno izraženih pojmov, ki so povezani s poslovanjem poslovnega sistema.
a) Knjigovodstvo:
- Je formalno in urejeno spremljanje podatkov ( v predpisani obliki)
- Vrednostno spremlja podatke o preteklih poslovnih dogodkih
- Je dejavnost, katere rezultat so obračuni, ki se lahko nanašajo na celotni poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke
b) Računovodsko predračunavanje:
- Je pomembna podlaga za poslovno odločanje
- Vrednostno spremlja predvidene pojave
- Je dejavnost, katere rezultat so računovodski predračuni, ki se lahko nanašajo na celoten poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke
c) Računovodsko nadziranje:
- Ukvarja se s presojanjem pravilnosti pri oblikovanju podatkov ter njihovem spreminjanju v informacije ter z odpravljanjem pri tem ugotovljenih nepravilnosti
- Poznamo tri vrste nadziranja: kontroliranje, revidiranje in inšpiciranje
d) Računovodsko analiziranje:
- Se ukvarja s presojanjem ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter predlaganjem izboljšav
- Analizira poslovne procese na podlagi računovodskih podatkov
e) Računovodsko informiranje:
- ukvarja se s posredovanjem računovodskih podatkov njihovim uporabnikom
- je končna stopnja knjigovodstva, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in proučevanja
- spoštuje načelo gospodarnosti
– kontroliranje
– revidiranje (notranje in zunanje)
– inšpiciranje → FURS
Z notranjim revidiranjem se ugotavlja ali je delovanje posameznih temeljnih poslovnih funkcij v poslovnem sistemu optimalno, če ni, predlaga rešitve za optimalno delovanje. Opravljajo osebe zaposlene v poslovnem sistemu.
Kontroliranje je sprotno presojanje pravilnosti podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti, je pretežno preprečevalne narave in ga opravljajo osebe, zaposlene v poslovnem sistemu.
Inšpiciranje izvajajo osebe, ki niso zaposlene v poslovnem sistemu. Ugotavljajo skladnost poslovanja s predpisi.
– pri delu uporabljamo metode razčlenjevanja, primerjanja, izločanja, osamljanja in strjevanja;
– delo je lažje, če je izkazovanje ekonomskih kategorij med obračunskimi obdobji metodološko usklajeno;
– pri delu izračunavamo kazalnike poslovanja in ugotavljamo odmike;
– računovodski analitiki pogosto predlagajo izboljšave, ki so lahko v veliko pomoč poslovodstvu.
– notranji (lastniki, poslovodstvo, organi upravljanja, zaposleni),
1.Finančno računovodstvo, 2.Stroškovno računovodstvo, 3.Poslovno računovodstvo
Namenjeno je zunanjim uporabnikom računovodskih informacij. Pri oblikovanju informacij mora upoštevati veljavno zakonodajo in računovodske standarde. V skladu s predpisi mora zbirati in urejati zahtevane podatke.
– Priskrbe prvin poslovnega procesa
– Razpečave ustvarjenih poslovnih učinkov
– Priskrbe in vračanja finančnih sredstev
– Glavno (sintetično) knjigovodstvo;
– Knjigovodstvo denarja, terjatev in obveznosti (saldakonti)
– ravnanja s prvinami poslovnega procesa,
– notranje razpečave poslovnih učinkov in
– poslovnega izida posameznih sestavnih delov poslovnega procesa
Poslovodno računovodstvo je namenjeno notranjim uporabnikom in nima posebno določene vrste. Namenjeno je managementu za poslovno odločanje.
Finančno računovodstvo je namenjeno zunanjim uporabnikom računovodskih informacij vpogled v finančno računovodstvo podjetij je omogočen vsem do ene mere. Spremlja pa področje poslovanja podjetja z drugimi. V njem najdemo prvine poslovnega procesa, razpečavanje ustvarjenih poslovnih učinkov in spriskrbe in vračanja finančnih sredstev. Delimo ga na glavno knjigovodstvo in knjigovodstvo denarja terjatev in obveznosti.
Stroškovno knjigovodstvo spremlja notranje področje poslovanja torej: ravnanje s prvinami poslovnega procesa, notranje razpečavanje poslovnih učinkov in poslovne izide posameznih sestavnih delov poslovnega procesa. Sestavljajo ga knjigovodstvo osnovnih sredstev, drobnega inventarja, plač storitev, stroškovnih mest proizvodov, prodaje( to kar se učimo).
Finančno in stroškovno računovodstvo mora v skladu s predpisi urejati in zbirati podatke, v poslovnem računovodstvu pa ni predpisano.
1. Delovna sredstva, V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje oblike, pač pa sodelujejo v njem le s svojimi lastnostmi. Mednje spadajo zemljišča, zgradbe, oprema, večletni nasadi in osnovna čreda.
– nakupom (oz. izdelavo v lastni režiji),
– najemom oz. zakupom (poslovni ali finančni) in
– brezplačnim prevzemom.
– fizične obrabe,
– fizičnega staranja in
– tehničnega (gospodarskega) staranja.
2. Predmeti dela, V poslovnem procesu se porabljajo in snovno prehajajo v proizvod. Mednje spadajo surovine, materiali, polproizvodi, deli in energija.
– obsega dejavnosti, npr. izdelavni material,
– časa, npr. material za vzdrževanje.
3. Storitve, Storitve nimajo lastne materialne oblike. Glede na izvajalca so lahko:
– storitve drugih in
– lastne storitve.
4. Delo, Delo je zavestna, vnaprej premišljena dejavnost, ki je povezana s trošenjem delovne sile. Vrednost zaposlenih, za razliko od vrednosti ostalih prvin, ni izkazana med sredstvi v bilanci stanja.
- sredstva in
- obveznosti do virov sredstev.
- stroški,
- odhodki,
- prihodki in
- poslovni izid
Stroški so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa
O stroških govorimo tedaj, ko:
• gre za katero od prvin poslovnega procesa
• se posamezna prvina v poslovnem procesu tudi troši
• je mogoče posamezno prvino vrednostno izraziti oz. je za njeno priskrbo potreben denar
• so cenovno izraženi potroški smiselno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov
• cenovno izraženi potroški ne prekoračujejo utemeljenega zneska
• Stroški so gospodarsko povezani z izdatki, pri čemer so lahko:
- Stroški pojavijo pred izdatki (npr. obračun plač)
- Stroški pojavijo istočasno z izdatki (npr. takojšnje plačilo opravljene storitve)
- Stroški pojavijo kasneje kot izdatki (npr. plačilo računa za nabavljen material, ki je še na zalogi)
• Izdatki ne vodijo k stroškom (npr. nakup zemljišča)
Stalni stroški so stroški, ki nas bodo stalno spremljali pri izvajanju osnovnega procesa in bodo načeloma zmeraj enaki. Taki stroški so recimo: najemnina, voda, komunalni stroški in podobno. Spremenljivi stroški se spreminjajo z obsegom proizvodnje oziroma osnovnega procesa. Načeloma s povečanjem obsega rastejo in kmalu lahko ugotovimo, da večinoma presegajo stalne stroške s rastjo proizvodnje. Osnoven primer tega je strošek nadurnega dela.
- Nujni
- Diskrecijski
- Nujni
- Diskrecijski
- neposredni stroški materiala, dela, storitev in amortizacije
- neposredni stroški prodaje
Mednje spadajo:
-splošni proizvajalni stroški
(stroški pomožnih opravil, amortizacija)
-splošni stroški nakupa, uprave, prodaje in financiranja.
Neposredne stroške lahko neposredno povežemo z nekim poslovnim učinkom recimo strošek materiala. Splošnih stroškov pa ne moremo direktno povezat s poslovnim učinkom ampak se odločimo za eno od metod in jih razdelimo glede na neko podlago. Recimo prevoz 20ih proizvodov X in 30 proizvodov Y lahko razdelimo po teži proizvodov, velikosti proizvodov, ceni proizvodov… Tako dobimo neko razdelitev stroškov za katero menimo, da bo najbolj realno razdelila stroške. Vsota neposrednih in posrednih stroškov je lastna cena proizvoda.
dodatne količine poslovnih učinkov.
enoto govorimo o mejnih stroških.
Dodatni stroški so tisti, ki jih proizvede proizvodnja za dodatne količine, mejni stroški so pa tisti stroški, ki se nanašajo le na eno količino.
- so zgornja meja stroškov proizvoda
- so dosegljivi
- zagotavljajo dobičkonosnost proizvoda.
Dobiček je pozitivna razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki.
• S primerjavo posameznih vrst odhodkov in prihodkov ugotovimo
• delne poslovne izide.
• Dobiček kot poslovni izid ni enak obdavčljivemu dobičku.
Razdelitev dobička
Dobiček
- davek
= čisti dobiček, ki se deli:
▪ za povečanje rezerv iz dobička;
▪ za izplačilo lastnikom (dividende);
▪ za izplačilo zaposlenim;
▪ nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega
I. Poravnavanje s prihodki, pridobljenimi:
• z odpisom dolgov,
• z dotacijami,
• pri rednem poslovanju.
II. Poravnavanje s kapitalom in sicer:
– z rezervami iz dobička,
– z nerazdeljenim čistim dobičkom in
– z drugimi deli kapitala.
Vrste odhodkov:
– poslovni odhodki,
– finančni odhodki
Redni odhodki so posledica običajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
Drugi odhodki pa posledica neobičajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
Stroške, ki se nanašajo na prodane količine, sestavljajo npr.:
➢ Stroški materiala
➢ Stroški storitev
➢ Stroški plač
➢ Stroški amortizacije
➢ Obračunane dolgoročne rezervacije
• primanjkljaji pri materialu, polproizvodih, proizvodih in trgovskemu blagu;
• odpisane in znižane terjatve;
• izgubljene are;
• primanjkljaji prodajnih cen v primerjavi s knjigovodskimi vrednostmi prodanih opredmetenih osnovnih sredstev.
• stroški obresti;
• negativne tečajne razlike in
• prevrednotovalni finančni odhodki (npr. stroški odpisov finančnih naložb).
Dana posojila niso finančni odhodki!
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid rednega poslovanja, in sicer zlasti: (npr. plačane denarne kazni in odškodnine).
IZDATKI pomenijo le zmanjšanje stanja denarja
Med stroški in izdatki obstajajo ta razmerja:
• Stroški ne temeljijo na izdatkih (npr. brezplačen prejem osnovnih sredstev: podjetje nima izdatkov, ima pa v nadaljevanju stroške, če mora prejeto osnovno sredstvo amortizirati)
• Stroški so gospodarsko povezani z izdatki, pri čemer so lahko:
- Stroški pojavijo pred izdatki (npr. obračun plač)
- Stroški pojavijo istočasno z izdatki (npr. takojšnje plačilo opravljene storitve)
- Stroški pojavijo kasneje kot izdatki (npr. plačilo računa za nabavljen material, ki je še na zalogi)
• Izdatki ne vodijo k stroškom (npr. nakup zemljišča)
Vrste prihodkov so:
a) redni:
– poslovni prihodki,
– finančni prihodki,
b) drugi (izredni) prihodki.
Redni prihodki so poslediča običajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
Drugi prihodki pa posledica neobičajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
POSLOVNI PRIHODKI
Poslovni prihodki nastajajo zaradi:
- prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala;
- drugih razlogov (prihodki od subvencij, dotacij, kompenzacij ipd., ki se nanašajo na prodane količine).
Med poslovne prihodke spadajo tudi:
• presežki pri gotovini, materialu, polproizvodih, proizvodih in trgovskem
blagu;
• izterjane že odpisane terjatve;
• prejete are;
• presežki prodajnih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovimi neodpisanimi vrednostmi.
Poslovne prihodke lahko v osnovi opredelimo na podlagi:
• dokončane proizvodnje,
• zaračunane prodaje (fakturirane realizacije),
• plačane prodaje.
FINANČNI PRIHODKI
Finančni prihodki so povezani z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ter s terjatvami.
Mednje spadajo:
– prejete obresti,
– prejete dividende in
– prevrednotovalni finančni prihodki.
Prejeta posojila niso finančni prihodki!
DRUGI IZREDNI PRIHODKI
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v poslovnem letu povečujejo poslovni izid rednega poslovanja.
Mednje spadajo:
– subvencije in dotacije, ki niso povezane s poslovnimi učinki
– prejete odškodnine.
Prejemki ne vodijo k prihodkom (npr. prejeto posojilo).
Prejemki pomenijo povečanje stanja denarja.
V podjetju nabavimo material, ga plačamo ampak ga ne uporabimo v proizvodnji.
V podjetju nabavijo material, ga porabijo v proizvodnji in šele nato plačajo.
Ko v podjetju nabavijo material ga plačajo in ga istočasno porabijo.
V podjetju nabavijo material, ga plačajo in šele nato porabijo v proizvodnji.
Dano posojilo, nakup zemljišča.
Odpis terjatev, odpis zaloge proizvodov.
Storitvena podjetja, ker nimajo zaloge nedokončane proizvodnje in dokončanih proizvodov → stroški se prenesejo takoj med odhodke
Podjetje porabi material za proizvodnjo.
Odpis terjatev, odpis zaloge proizvodov.
Podjetje kupi material za proizvodnjo izdelkov, materiala še ne plača, porabi material in proda proizvode in šele nato material plača dobavitelju.
Podjetje porabi material takrat se pojavi strošek in hkrati tudi odhodek in takrat ta material plača.
Podjetje plača material in ga šele nato porabi.
Presežek pri popisu zaloge.
Prodan izdelek, ki je naknadno plačan.
Prodan izdelek, ki se istočasno plača
Ko podjetje prejme avans.
Prejeto posojilo.
Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki.
• Na ravni poslovnega sistema poznamo temeljne in druge (razširjene) vrste poslovnega izida.
• Najpomembnejše temeljne vrste poslovnega izida so: dobiček, čistidobiček in izguba.
• Druge vrste poslovnega izida pa so: prispevek za kritje, kosmati poslovni izid, razlika v ceni in dohodek.
Poslovni izid= poslovni prihodki- poslovni odhodki
Finančni prihodki – finančni odhodki
Je razlika med seštevkom vseh prihodkov in seštevkom vseh odhodkov.
Temeljne vrste poslovnega izida so dobiček, izguba in čisti dobiček. Razširjene vrste poslovnega izida pa so prispevki za kritje, razlika v ceni in kosmati poslovni izid.
Kosmati poslovni izid je razlika med prihodki od prodaje in proizvajalnimi stroški prodanih količin.
Prispevek za kritje je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški prodanih količin
Razlika v ceni je razlika med prodajno ceno brez DDV in nabavno ceno brez DDV.
Dobiček, kot poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki je potrebno še obdavčiti s posebnim načinom, kjer se še upošteva davčne konte in olajšave. Obdavčen dobiček pa je čisti poslovni izid oz. čisti dobiček.
Sredstva so vse, kar je last poslovnega sistema (tj. premoženje podjetja) oz. tisto, s čimer poslovni sistem uresničuje smotre in cilje svojega delovanja.
• Sredstva imajo pojavno obliko stvari, pravic in denarja.
Temeljna delitev sredstev je razvrstitev sredstev na:
• osnovna sredstva,
• obratna sredstva in
• finančne naložbe.
Imajo pojavno obliko stvari in pravic. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. Primeri osnovnih stvari v obliki stvari so zemljišče, oprema, zgradbe, biološka sredstva. Primer osnovnih stvari v obliki pravic pa so licence, blagovne znamke, patenti, dobro ime.
Imajo pojavno obliko stvari in pravic. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. So opredmetena in so v obliki stvari so zemljišča, oprema, zgradbe in biološka sredstva.
Nimajo fizične pojavne oblike. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. So neopredmetena in so v obliki licence, patenti, blagovne znamke in dobro ime.
Ne, amortizirajo se le opredmetena oziroma osnovna sredstva v obliki stvari in zato ker s časom oprema, zgradba, itd. se s časom obrabljajo. Sredstva v obliki pravic kot so patenti, licence, dobro ime, itd. se pa ne obrabljajo.
Obratna sredstva v obliki stvari obsegajo:
– zaloge materiala,
– zaloge drobnega inventarja,
– zaloge nedokončane proizvodnje,
– zaloge dokončanih proizvodov in trgovskega blaga.
Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:
• prejete kratkoročne vrednostne papirje (čeki …),
• kratkoročne terjatve (do kupcev, dobaviteljev, države),
• kratkoročno odložene stroške in
• prehodno nezaračunane prihodke (zneski, ki smo jih že upoštevali med prihodki, čeprav jih nismo še nikomur zaračunali).
Obratna sredstva v obliki denarja obsegajo denar in denarne ustreznike.
Denar so:
• gotovina (denar v blagajni),
• knjižni denar (na transakcijskem računu) in
• denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri
banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej).
Obratna sredstva v obliki stvari obsegajo:
– zaloge materiala,
– zaloge drobnega inventarja,
– zaloge nedokončane proizvodnje,
– zaloge dokončanih proizvodov in trgovskega blaga.
Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:
• prejete kratkoročne vrednostne papirje (čeki …),
• kratkoročne terjatve (do kupcev, dobaviteljev, države),
• kratkoročno odložene stroške in
• prehodno nezaračunane prihodke (zneski, ki smo jih že upoštevali med prihodki, čeprav jih nismo še nikomur zaračunali).
Denarni ustrezniki so naložbe, ki jih je mogoče hitro oz. v bližnji prihodnosti
pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje
spremembe vrednosti nepomembno (npr. prejeti čeki).
Obratna sredstva v obliki denarja obsegajo denar in denarne ustreznike.
Denar so:
• gotovina (denar v blagajni),
• knjižni denar (na transakcijskem računu) in
• denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri
banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej).
Finančne naložbe obsegajo:
• dana kratkoročna posojila,
• dana dolgoročna posojila,
• naložbe, ki se pojavljajo kot kapital drugih poslovnih sistemov,
• naložbe v odkupljene lastne delnice in
• naložbene nepremičnine.
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne finančne naložbe.
Npr.:
• zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju,
• zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v finančni najem.
Vnovčljivost (likvidnost) sredstev pomeni njihovo oddaljenost od denarne oblike in poznamo:
• denar
• kratkoročno vnovčljiva sredstva,
• dolgoročno vnovčljiva sredstva in
• neunovčljiva sredstva.
Usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno ne zaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Kratkoročne časovne razmejitve so sestavina sredstev in obveznosti do virov sredstev. Oblikujemo jih:
• kadar pride do časovnega razmika med izdatki in stroški
(odhodki),
• kadar pride do časovnega zamika med prejemki in prihodki,
• zaradi potrebe po izkazovanju predračunskih vrednosti v računovodstvu.
Kratkoročne časovne razmejitve se med sredstvi (aktivne) oz. obveznostmi do virov sredstev (pasivne) lahko zadržujejo največ eno leto.
Obveznosti do virov sredstev so pravne in fizične osebe, ki so poslovnemu sistemu s svojimi finančnimi naložbami in dobavami omogočila sredstva. To so torej vsi financerji poslovnega sistema (npr. lastniki, zaposleni, poslovni partnerji in drugi subjekti, do katerih ima poslovni sistem določeno obveznost).
Glede na zapadlost so obveznosti do virov sredstev:
• takojšnje,
• kratkoročne,
• dolgoročne,
• trajne.
Vrste obveznosti do virov sredstev:
• kapital,
• dolgovi,
• PČR in rezervacije
Kapital izraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika poslovnega sistema njegova obveznost do lastnikov. Gre za naložbo lastnikov v poslovni sistem in hkrati obveznost poslovnega sistema do lastnikov. Pojmujemo ga lahko finančno in stvarno.
Po finančnem pojmovanju kapitala:
• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.
• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.
• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).
Kapital poslovnega sistema sestavljajo:
• Vpoklicani kapital
- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),
- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),
• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),
• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,
• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),
• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),
• Revalorizacijska rezerva.
Pasivne časovne razmejitve so lahko kratkoročne in dolgoročne.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se pojavljajo kot:
• kratkoročno odloženi prihodki,
• kratkoročno vnaprej vračunani stroški.
Dolgoročne rezervacije so namenjene poravnavanju obveznosti:
• za katere pričakujemo, da bodo nastale šele čez več kot leto dni,
• katerih velikost lahko zanesljivo ocenimo.
Namenjeni so zbiranju zneskov, ki bodo omogočili pokritje kasneje dejansko nastalih stroškov (reorganizacija, izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).
Dolgovi so obveznosti poslovnega sistema do upnikov. Lahko so kratkoročni in dolgoročni. Pojavljajo se lahko iz naslova poslovanja (poslovni) in iz naslova financiranja (finančni).
Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:
• prejeti predujmi in varščine,
• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),
• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),
• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.
Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).
Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:
• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in
• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.
Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:
• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,
• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.
Kapital izraža lastniško financiranje poslovnega sistema in je z vidika poslovnega sistema njegova obveznost do lastnikov. Gre za naložbo lastnikov v poslovni sistem in hkrati obveznost poslovnega sistema do lastnikov. Pojmujemo ga lahko finančno in stvarno.
Po finančnem pojmovanju kapitala:
• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.
• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.
• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).
Kapital poslovnega sistema sestavljajo:
• Vpoklicani kapital
- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),
- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),
• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),
• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,
• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),
• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),
• Revalorizacijska rezerva.
• Naštejte sestavine kapitala in opišite vsako od sestavin!
Kapital poslovnega sistema sestavljajo:
• Vpoklicani kapital
- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),
- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),
• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),
• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,
• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),
• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),
• Revalorizacijska rezerva.
Osnovni kapital poslovnega sistema: zagotavljajo lastniki poslovnega sistema ob ustanovitvi, se pojavlja kot delniški kapital ali v obliki vlog brez točnih rokov vračila, pomeni lastniško financiranje poslovnega sistema.
• Kapitalske rezerve: so vplačani presežki kapitala (zneski, ki jih poslovni sistem pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev), dodatna oziroma kasnejša vplačila družbenikov, del celotnega kapitala poslovnega sistema.
• Rezerve iz dobička: se oblikujejo pri delitvi čistega dobička na podlagi zakonskih zahtev oziroma v višjih zneskih, so namensko zadržan čisti dobiček za poravnavanje morebitnih prihodnjih izgub.
• Preneseni čisti poslovni izid: je prenesena čista izguba ali preneseni čisti dobiček, je nerazporejeni del v prejšnjih letih ustvarjenega čistega poslovnega izida.
• Čisti poslovni izid poslovnega leta: je čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta, dobimo po odbitku davka od poslovnega izida poslovnega leta, čisti dobiček povečuje vrednost kapitala poslovnega sistema
• Revalorizacijska rezerva: nastaja zaradi prilagoditve knjigovodske s pošteno vrednostjo sredstev, se pojavi pri okrepitvi sredstev, kadar je knjigovodska vrednost sredstev manjša od njihove poštene vrednosti
Osnovni kapital poslovnega sistema: zagotavljajo lastniki poslovnega sistema ob ustanovitvi, se pojavlja kot delniški kapital ali v obliki vlog brez točnih rokov vračila, pomeni lastniško financiranje poslovnega sistema.
Kapitalske rezerve: so vplačani presežki kapitala (zneski, ki jih poslovni sistem pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev), dodatna oziroma kasnejša vplačila družbenikov, del celotnega kapitala poslovnega sistema.
Rezerve iz dobička: se oblikujejo pri delitvi čistega dobička na podlagi zakonskih zahtev oziroma v višjih zneskih, so namensko zadržan čisti dobiček za poravnavanje morebitnih prihodnjih izgub. / Če prevrednotimo zemljišče, ko je njegova poštena vrednost (tržna vrednost) višja od knjigovodske vrednosti.
Preneseni poslovni izid: je prenesena čista izguba ali preneseni čisti dobiček, je nerazporejeni del v prejšnjih letih ustvarjenega čistega poslovnega izida.
Čisti poslovni izid poslovnega leta: je čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta, dobimo po odbitku davka od poslovnega izida poslovnega leta, čisti dobiček povečuje vrednost kapitala poslovnega sistema
Po finančnem pojmovanju kapitala:
• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.
• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.
• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).
Dolgovi so obveznosti poslovnega sistema do upnikov. Lahko so kratkoročni in dolgoročni. Pojavljajo se lahko iz naslova poslovanja (poslovni) in iz naslova financiranja (finančni).
Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:
• prejeti predujmi in varščine,
• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),
• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),
• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.
Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).
Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:
• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in
• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.
Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:
• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,
• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.
Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:
• prejeti predujmi in varščine,
• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),
• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),
• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.
Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).
Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:
• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in
• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.
Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:
• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,
• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.
Pasivne časovne razmejitve so lahko kratkoročne in dolgoročne.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se pojavljajo kot:
• kratkoročno odloženi prihodki,
• kratkoročno vnaprej vračunani stroški.
Dolgoročne rezervacije so namenjene poravnavanju obveznosti:
• za katere pričakujemo, da bodo nastale šele čez več kot leto dni,
• katerih velikost lahko zanesljivo ocenimo.
Namenjeni so zbiranju zneskov, ki bodo omogočili pokritje kasneje dejansko nastalih stroškov (reorganizacija, izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).
Kadar vemo, da bomo v prihodnosti imeli neko obveznost in »rezerviramo« sredstva za ta namen. Primer rezervacija za tožbe pri skupini KRKA, kjer si rezervirajo predvideno količino denarja za primere tožb saj se to pri njih dogaja vsako leto. Zato na podlagi izkušenj to ocenijo in rezervirajo določeno vsoto denarja za ta namen.
VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE – 1. Kolokvij
Računovodstvo je dejavnost spremljanja in proučevanja vrednostno izraženih pojmov, ki so povezani s poslovanjem poslovnega sistema.
a) Knjigovodstvo:
- Je formalno in urejeno spremljanje podatkov ( v predpisani obliki)
- Vrednostno spremlja podatke o preteklih poslovnih dogodkih
- Je dejavnost, katere rezultat so obračuni, ki se lahko nanašajo na celotni poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke
b) Računovodsko predračunavanje:
- Je pomembna podlaga za poslovno odločanje
- Vrednostno spremlja predvidene pojave
- Je dejavnost, katere rezultat so računovodski predračuni, ki se lahko nanašajo na celoten poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke
c) Računovodsko nadziranje:
- Ukvarja se s presojanjem pravilnosti pri oblikovanju podatkov ter njihovem spreminjanju v informacije ter z odpravljanjem pri tem ugotovljenih nepravilnosti
- Poznamo tri vrste nadziranja: kontroliranje, revidiranje in inšpiciranje
d) Računovodsko analiziranje:
- Se ukvarja s presojanjem ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter predlaganjem izboljšav
- Analizira poslovne procese na podlagi računovodskih podatkov
e) Računovodsko informiranje:
- ukvarja se s posredovanjem računovodskih podatkov njihovim uporabnikom
- je končna stopnja knjigovodstva, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in proučevanja
- spoštuje načelo gospodarnosti
– kontroliranje
– revidiranje (notranje in zunanje)
– inšpiciranje → FURS
Z notranjim revidiranjem se ugotavlja ali je delovanje posameznih temeljnih poslovnih funkcij v poslovnem sistemu optimalno, če ni, predlaga rešitve za optimalno delovanje. Opravljajo osebe zaposlene v poslovnem sistemu.
Kontroliranje je sprotno presojanje pravilnosti podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti, je pretežno preprečevalne narave in ga opravljajo osebe, zaposlene v poslovnem sistemu.
Inšpiciranje izvajajo osebe, ki niso zaposlene v poslovnem sistemu. Ugotavljajo skladnost poslovanja s predpisi.
– pri delu uporabljamo metode razčlenjevanja, primerjanja, izločanja, osamljanja in strjevanja;
– delo je lažje, če je izkazovanje ekonomskih kategorij med obračunskimi obdobji metodološko usklajeno;
– pri delu izračunavamo kazalnike poslovanja in ugotavljamo odmike;
– računovodski analitiki pogosto predlagajo izboljšave, ki so lahko v veliko pomoč poslovodstvu.
– notranji (lastniki, poslovodstvo, organi upravljanja, zaposleni),
1.Finančno računovodstvo, 2.Stroškovno računovodstvo, 3.Poslovno računovodstvo
Namenjeno je zunanjim uporabnikom računovodskih informacij. Pri oblikovanju informacij mora upoštevati veljavno zakonodajo in računovodske standarde. V skladu s predpisi mora zbirati in urejati zahtevane podatke.
– Priskrbe prvin poslovnega procesa
– Razpečave ustvarjenih poslovnih učinkov
– Priskrbe in vračanja finančnih sredstev
– Glavno (sintetično) knjigovodstvo;
– Knjigovodstvo denarja, terjatev in obveznosti (saldakonti)
– ravnanja s prvinami poslovnega procesa,
– notranje razpečave poslovnih učinkov in
– poslovnega izida posameznih sestavnih delov poslovnega procesa
Poslovodno računovodstvo je namenjeno notranjim uporabnikom in nima posebno določene vrste. Namenjeno je managementu za poslovno odločanje.
Finančno računovodstvo je namenjeno zunanjim uporabnikom računovodskih informacij vpogled v finančno računovodstvo podjetij je omogočen vsem do ene mere. Spremlja pa področje poslovanja podjetja z drugimi. V njem najdemo prvine poslovnega procesa, razpečavanje ustvarjenih poslovnih učinkov in spriskrbe in vračanja finančnih sredstev. Delimo ga na glavno knjigovodstvo in knjigovodstvo denarja terjatev in obveznosti.
Stroškovno knjigovodstvo spremlja notranje področje poslovanja torej: ravnanje s prvinami poslovnega procesa, notranje razpečavanje poslovnih učinkov in poslovne izide posameznih sestavnih delov poslovnega procesa. Sestavljajo ga knjigovodstvo osnovnih sredstev, drobnega inventarja, plač storitev, stroškovnih mest proizvodov, prodaje( to kar se učimo).
Finančno in stroškovno računovodstvo mora v skladu s predpisi urejati in zbirati podatke, v poslovnem računovodstvu pa ni predpisano.
1. Delovna sredstva, V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje oblike, pač pa sodelujejo v njem le s svojimi lastnostmi. Mednje spadajo zemljišča, zgradbe, oprema, večletni nasadi in osnovna čreda.
– nakupom (oz. izdelavo v lastni režiji),
– najemom oz. zakupom (poslovni ali finančni) in
– brezplačnim prevzemom.
– fizične obrabe,
– fizičnega staranja in
– tehničnega (gospodarskega) staranja.
2. Predmeti dela, V poslovnem procesu se porabljajo in snovno prehajajo v proizvod. Mednje spadajo surovine, materiali, polproizvodi, deli in energija.
– obsega dejavnosti, npr. izdelavni material,
– časa, npr. material za vzdrževanje.
3. Storitve, Storitve nimajo lastne materialne oblike. Glede na izvajalca so lahko:
– storitve drugih in
– lastne storitve.
4. Delo, Delo je zavestna, vnaprej premišljena dejavnost, ki je povezana s trošenjem delovne sile. Vrednost zaposlenih, za razliko od vrednosti ostalih prvin, ni izkazana med sredstvi v bilanci stanja.
- sredstva in
- obveznosti do virov sredstev.
- stroški,
- odhodki,
- prihodki in
- poslovni izid
Stroški so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa
O stroških govorimo tedaj, ko:
• gre za katero od prvin poslovnega procesa
• se posamezna prvina v poslovnem procesu tudi troši
• je mogoče posamezno prvino vrednostno izraziti oz. je za njeno priskrbo potreben denar
• so cenovno izraženi potroški smiselno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov
• cenovno izraženi potroški ne prekoračujejo utemeljenega zneska
• Stroški so gospodarsko povezani z izdatki, pri čemer so lahko:
- Stroški pojavijo pred izdatki (npr. obračun plač)
- Stroški pojavijo istočasno z izdatki (npr. takojšnje plačilo opravljene storitve)
- Stroški pojavijo kasneje kot izdatki (npr. plačilo računa za nabavljen material, ki je še na zalogi)
• Izdatki ne vodijo k stroškom (npr. nakup zemljišča)
Stalni stroški so stroški, ki nas bodo stalno spremljali pri izvajanju osnovnega procesa in bodo načeloma zmeraj enaki. Taki stroški so recimo: najemnina, voda, komunalni stroški in podobno. Spremenljivi stroški se spreminjajo z obsegom proizvodnje oziroma osnovnega procesa. Načeloma s povečanjem obsega rastejo in kmalu lahko ugotovimo, da večinoma presegajo stalne stroške s rastjo proizvodnje. Osnoven primer tega je strošek nadurnega dela.
- Nujni
- Diskrecijski
- Nujni
- Diskrecijski
- neposredni stroški materiala, dela, storitev in amortizacije
- neposredni stroški prodaje
Mednje spadajo:
-splošni proizvajalni stroški
(stroški pomožnih opravil, amortizacija)
-splošni stroški nakupa, uprave, prodaje in financiranja.
Neposredne stroške lahko neposredno povežemo z nekim poslovnim učinkom recimo strošek materiala. Splošnih stroškov pa ne moremo direktno povezat s poslovnim učinkom ampak se odločimo za eno od metod in jih razdelimo glede na neko podlago. Recimo prevoz 20ih proizvodov X in 30 proizvodov Y lahko razdelimo po teži proizvodov, velikosti proizvodov, ceni proizvodov… Tako dobimo neko razdelitev stroškov za katero menimo, da bo najbolj realno razdelila stroške. Vsota neposrednih in posrednih stroškov je lastna cena proizvoda.
dodatne količine poslovnih učinkov.
enoto govorimo o mejnih stroških.
Dodatni stroški so tisti, ki jih proizvede proizvodnja za dodatne količine, mejni stroški so pa tisti stroški, ki se nanašajo le na eno količino.
- so zgornja meja stroškov proizvoda
- so dosegljivi
- zagotavljajo dobičkonosnost proizvoda.
Dobiček je pozitivna razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki.
• S primerjavo posameznih vrst odhodkov in prihodkov ugotovimo
• delne poslovne izide.
• Dobiček kot poslovni izid ni enak obdavčljivemu dobičku.
Razdelitev dobička
Dobiček
- davek
= čisti dobiček, ki se deli:
▪ za povečanje rezerv iz dobička;
▪ za izplačilo lastnikom (dividende);
▪ za izplačilo zaposlenim;
▪ nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega
I. Poravnavanje s prihodki, pridobljenimi:
• z odpisom dolgov,
• z dotacijami,
• pri rednem poslovanju.
II. Poravnavanje s kapitalom in sicer:
– z rezervami iz dobička,
– z nerazdeljenim čistim dobičkom in
– z drugimi deli kapitala.
Vrste odhodkov:
– poslovni odhodki,
– finančni odhodki
Redni odhodki so posledica običajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
Drugi odhodki pa posledica neobičajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
Stroške, ki se nanašajo na prodane količine, sestavljajo npr.:
➢ Stroški materiala
➢ Stroški storitev
➢ Stroški plač
➢ Stroški amortizacije
➢ Obračunane dolgoročne rezervacije
• primanjkljaji pri materialu, polproizvodih, proizvodih in trgovskemu blagu;
• odpisane in znižane terjatve;
• izgubljene are;
• primanjkljaji prodajnih cen v primerjavi s knjigovodskimi vrednostmi prodanih opredmetenih osnovnih sredstev.
• stroški obresti;
• negativne tečajne razlike in
• prevrednotovalni finančni odhodki (npr. stroški odpisov finančnih naložb).
Dana posojila niso finančni odhodki!
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid rednega poslovanja, in sicer zlasti: (npr. plačane denarne kazni in odškodnine).
IZDATKI pomenijo le zmanjšanje stanja denarja
Med stroški in izdatki obstajajo ta razmerja:
• Stroški ne temeljijo na izdatkih (npr. brezplačen prejem osnovnih sredstev: podjetje nima izdatkov, ima pa v nadaljevanju stroške, če mora prejeto osnovno sredstvo amortizirati)
• Stroški so gospodarsko povezani z izdatki, pri čemer so lahko:
- Stroški pojavijo pred izdatki (npr. obračun plač)
- Stroški pojavijo istočasno z izdatki (npr. takojšnje plačilo opravljene storitve)
- Stroški pojavijo kasneje kot izdatki (npr. plačilo računa za nabavljen material, ki je še na zalogi)
• Izdatki ne vodijo k stroškom (npr. nakup zemljišča)
Vrste prihodkov so:
a) redni:
– poslovni prihodki,
– finančni prihodki,
b) drugi (izredni) prihodki.
Redni prihodki so poslediča običajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
Drugi prihodki pa posledica neobičajnih pojavov pri poslovanju podjetja.
POSLOVNI PRIHODKI
Poslovni prihodki nastajajo zaradi:
- prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala;
- drugih razlogov (prihodki od subvencij, dotacij, kompenzacij ipd., ki se nanašajo na prodane količine).
Med poslovne prihodke spadajo tudi:
• presežki pri gotovini, materialu, polproizvodih, proizvodih in trgovskem
blagu;
• izterjane že odpisane terjatve;
• prejete are;
• presežki prodajnih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovimi neodpisanimi vrednostmi.
Poslovne prihodke lahko v osnovi opredelimo na podlagi:
• dokončane proizvodnje,
• zaračunane prodaje (fakturirane realizacije),
• plačane prodaje.
FINANČNI PRIHODKI
Finančni prihodki so povezani z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ter s terjatvami.
Mednje spadajo:
– prejete obresti,
– prejete dividende in
– prevrednotovalni finančni prihodki.
Prejeta posojila niso finančni prihodki!
DRUGI IZREDNI PRIHODKI
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v poslovnem letu povečujejo poslovni izid rednega poslovanja.
Mednje spadajo:
– subvencije in dotacije, ki niso povezane s poslovnimi učinki
– prejete odškodnine.
Prejemki ne vodijo k prihodkom (npr. prejeto posojilo).
Prejemki pomenijo povečanje stanja denarja.
V podjetju nabavimo material, ga plačamo ampak ga ne uporabimo v proizvodnji.
V podjetju nabavijo material, ga porabijo v proizvodnji in šele nato plačajo.
Ko v podjetju nabavijo material ga plačajo in ga istočasno porabijo.
V podjetju nabavijo material, ga plačajo in šele nato porabijo v proizvodnji.
Dano posojilo, nakup zemljišča.
Odpis terjatev, odpis zaloge proizvodov.
Storitvena podjetja, ker nimajo zaloge nedokončane proizvodnje in dokončanih proizvodov → stroški se prenesejo takoj med odhodke
Podjetje porabi material za proizvodnjo.
Odpis terjatev, odpis zaloge proizvodov.
Podjetje kupi material za proizvodnjo izdelkov, materiala še ne plača, porabi material in proda proizvode in šele nato material plača dobavitelju.
Podjetje porabi material takrat se pojavi strošek in hkrati tudi odhodek in takrat ta material plača.
Podjetje plača material in ga šele nato porabi.
Presežek pri popisu zaloge.
Prodan izdelek, ki je naknadno plačan.
Prodan izdelek, ki se istočasno plača
Ko podjetje prejme avans.
Prejeto posojilo.
Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki.
• Na ravni poslovnega sistema poznamo temeljne in druge (razširjene) vrste poslovnega izida.
• Najpomembnejše temeljne vrste poslovnega izida so: dobiček, čistidobiček in izguba.
• Druge vrste poslovnega izida pa so: prispevek za kritje, kosmati poslovni izid, razlika v ceni in dohodek.
Poslovni izid= poslovni prihodki- poslovni odhodki
Finančni prihodki – finančni odhodki
Je razlika med seštevkom vseh prihodkov in seštevkom vseh odhodkov.
Temeljne vrste poslovnega izida so dobiček, izguba in čisti dobiček. Razširjene vrste poslovnega izida pa so prispevki za kritje, razlika v ceni in kosmati poslovni izid.
Kosmati poslovni izid je razlika med prihodki od prodaje in proizvajalnimi stroški prodanih količin.
Prispevek za kritje je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški prodanih količin
Razlika v ceni je razlika med prodajno ceno brez DDV in nabavno ceno brez DDV.
Dobiček, kot poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki je potrebno še obdavčiti s posebnim načinom, kjer se še upošteva davčne konte in olajšave. Obdavčen dobiček pa je čisti poslovni izid oz. čisti dobiček.
Sredstva so vse, kar je last poslovnega sistema (tj. premoženje podjetja) oz. tisto, s čimer poslovni sistem uresničuje smotre in cilje svojega delovanja.
• Sredstva imajo pojavno obliko stvari, pravic in denarja.
Temeljna delitev sredstev je razvrstitev sredstev na:
• osnovna sredstva,
• obratna sredstva in
• finančne naložbe.
Imajo pojavno obliko stvari in pravic. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. Primeri osnovnih stvari v obliki stvari so zemljišče, oprema, zgradbe, biološka sredstva. Primer osnovnih stvari v obliki pravic pa so licence, blagovne znamke, patenti, dobro ime.
Imajo pojavno obliko stvari in pravic. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. So opredmetena in so v obliki stvari so zemljišča, oprema, zgradbe in biološka sredstva.
Nimajo fizične pojavne oblike. Na poslovne učinke prenašajo svojo vrednost in se v prvotno pojavno obliko praviloma vračajo v obdobju, daljšem od leta dni. V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje pojavne oblike in nesnovno prehajajo v poslovne učinke. Koeficient obračanja osnovnih sredstev je manjši od ena. So neopredmetena in so v obliki licence, patenti, blagovne znamke in dobro ime.
Ne, amortizirajo se le opredmetena oziroma osnovna sredstva v obliki stvari in zato ker s časom oprema, zgradba, itd. se s časom obrabljajo. Sredstva v obliki pravic kot so patenti, licence, dobro ime, itd. se pa ne obrabljajo.
Obratna sredstva v obliki stvari obsegajo:
– zaloge materiala,
– zaloge drobnega inventarja,
– zaloge nedokončane proizvodnje,
– zaloge dokončanih proizvodov in trgovskega blaga.
Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:
• prejete kratkoročne vrednostne papirje (čeki …),
• kratkoročne terjatve (do kupcev, dobaviteljev, države),
• kratkoročno odložene stroške in
• prehodno nezaračunane prihodke (zneski, ki smo jih že upoštevali med prihodki, čeprav jih nismo še nikomur zaračunali).
Obratna sredstva v obliki denarja obsegajo denar in denarne ustreznike.
Denar so:
• gotovina (denar v blagajni),
• knjižni denar (na transakcijskem računu) in
• denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri
banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej).
Obratna sredstva v obliki stvari obsegajo:
– zaloge materiala,
– zaloge drobnega inventarja,
– zaloge nedokončane proizvodnje,
– zaloge dokončanih proizvodov in trgovskega blaga.
Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:
• prejete kratkoročne vrednostne papirje (čeki …),
• kratkoročne terjatve (do kupcev, dobaviteljev, države),
• kratkoročno odložene stroške in
• prehodno nezaračunane prihodke (zneski, ki smo jih že upoštevali med prihodki, čeprav jih nismo še nikomur zaračunali).
Denarni ustrezniki so naložbe, ki jih je mogoče hitro oz. v bližnji prihodnosti
pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje
spremembe vrednosti nepomembno (npr. prejeti čeki).
Obratna sredstva v obliki denarja obsegajo denar in denarne ustreznike.
Denar so:
• gotovina (denar v blagajni),
• knjižni denar (na transakcijskem računu) in
• denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri
banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej).
Finančne naložbe obsegajo:
• dana kratkoročna posojila,
• dana dolgoročna posojila,
• naložbe, ki se pojavljajo kot kapital drugih poslovnih sistemov,
• naložbe v odkupljene lastne delnice in
• naložbene nepremičnine.
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne finančne naložbe.
Npr.:
• zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju,
• zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v finančni najem.
Vnovčljivost (likvidnost) sredstev pomeni njihovo oddaljenost od denarne oblike in poznamo:
• denar
• kratkoročno vnovčljiva sredstva,
• dolgoročno vnovčljiva sredstva in
• neunovčljiva sredstva.
Usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno ne zaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Kratkoročne časovne razmejitve so sestavina sredstev in obveznosti do virov sredstev. Oblikujemo jih:
• kadar pride do časovnega razmika med izdatki in stroški
(odhodki),
• kadar pride do časovnega zamika med prejemki in prihodki,
• zaradi potrebe po izkazovanju predračunskih vrednosti v računovodstvu.
Kratkoročne časovne razmejitve se med sredstvi (aktivne) oz. obveznostmi do virov sredstev (pasivne) lahko zadržujejo največ eno leto.
Obveznosti do virov sredstev so pravne in fizične osebe, ki so poslovnemu sistemu s svojimi finančnimi naložbami in dobavami omogočila sredstva. To so torej vsi financerji poslovnega sistema (npr. lastniki, zaposleni, poslovni partnerji in drugi subjekti, do katerih ima poslovni sistem določeno obveznost).
Glede na zapadlost so obveznosti do virov sredstev:
• takojšnje,
• kratkoročne,
• dolgoročne,
• trajne.
Vrste obveznosti do virov sredstev:
• kapital,
• dolgovi,
• PČR in rezervacije
Kapital izraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika poslovnega sistema njegova obveznost do lastnikov. Gre za naložbo lastnikov v poslovni sistem in hkrati obveznost poslovnega sistema do lastnikov. Pojmujemo ga lahko finančno in stvarno.
Po finančnem pojmovanju kapitala:
• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.
• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.
• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).
Kapital poslovnega sistema sestavljajo:
• Vpoklicani kapital
- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),
- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),
• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),
• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,
• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),
• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),
• Revalorizacijska rezerva.
Pasivne časovne razmejitve so lahko kratkoročne in dolgoročne.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se pojavljajo kot:
• kratkoročno odloženi prihodki,
• kratkoročno vnaprej vračunani stroški.
Dolgoročne rezervacije so namenjene poravnavanju obveznosti:
• za katere pričakujemo, da bodo nastale šele čez več kot leto dni,
• katerih velikost lahko zanesljivo ocenimo.
Namenjeni so zbiranju zneskov, ki bodo omogočili pokritje kasneje dejansko nastalih stroškov (reorganizacija, izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).
Dolgovi so obveznosti poslovnega sistema do upnikov. Lahko so kratkoročni in dolgoročni. Pojavljajo se lahko iz naslova poslovanja (poslovni) in iz naslova financiranja (finančni).
Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:
• prejeti predujmi in varščine,
• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),
• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),
• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.
Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).
Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:
• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in
• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.
Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:
• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,
• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.
Kapital izraža lastniško financiranje poslovnega sistema in je z vidika poslovnega sistema njegova obveznost do lastnikov. Gre za naložbo lastnikov v poslovni sistem in hkrati obveznost poslovnega sistema do lastnikov. Pojmujemo ga lahko finančno in stvarno.
Po finančnem pojmovanju kapitala:
• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.
• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.
• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).
Kapital poslovnega sistema sestavljajo:
• Vpoklicani kapital
- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),
- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),
• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),
• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,
• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),
• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),
• Revalorizacijska rezerva.
• Naštejte sestavine kapitala in opišite vsako od sestavin!
Kapital poslovnega sistema sestavljajo:
• Vpoklicani kapital
- osnovni kapital (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga),
- nevpoklicani kapital (odbitna postavka),
• Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, dodatna oz. kasnejša vplačila družbenikov),
• Rezerve iz dobička – so del čistega dobička in so namenjene za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti in za ohranjanje plačilne sposobnosti,
• Preneseni čisti poslovni izid (dobiček ali izguba),
• Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček ali čista izguba),
• Revalorizacijska rezerva.
Osnovni kapital poslovnega sistema: zagotavljajo lastniki poslovnega sistema ob ustanovitvi, se pojavlja kot delniški kapital ali v obliki vlog brez točnih rokov vračila, pomeni lastniško financiranje poslovnega sistema.
• Kapitalske rezerve: so vplačani presežki kapitala (zneski, ki jih poslovni sistem pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev), dodatna oziroma kasnejša vplačila družbenikov, del celotnega kapitala poslovnega sistema.
• Rezerve iz dobička: se oblikujejo pri delitvi čistega dobička na podlagi zakonskih zahtev oziroma v višjih zneskih, so namensko zadržan čisti dobiček za poravnavanje morebitnih prihodnjih izgub.
• Preneseni čisti poslovni izid: je prenesena čista izguba ali preneseni čisti dobiček, je nerazporejeni del v prejšnjih letih ustvarjenega čistega poslovnega izida.
• Čisti poslovni izid poslovnega leta: je čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta, dobimo po odbitku davka od poslovnega izida poslovnega leta, čisti dobiček povečuje vrednost kapitala poslovnega sistema
• Revalorizacijska rezerva: nastaja zaradi prilagoditve knjigovodske s pošteno vrednostjo sredstev, se pojavi pri okrepitvi sredstev, kadar je knjigovodska vrednost sredstev manjša od njihove poštene vrednosti
Osnovni kapital poslovnega sistema: zagotavljajo lastniki poslovnega sistema ob ustanovitvi, se pojavlja kot delniški kapital ali v obliki vlog brez točnih rokov vračila, pomeni lastniško financiranje poslovnega sistema.
Kapitalske rezerve: so vplačani presežki kapitala (zneski, ki jih poslovni sistem pridobi iz vplačil, ki presegajo nominalne zneske deležev), dodatna oziroma kasnejša vplačila družbenikov, del celotnega kapitala poslovnega sistema.
Rezerve iz dobička: se oblikujejo pri delitvi čistega dobička na podlagi zakonskih zahtev oziroma v višjih zneskih, so namensko zadržan čisti dobiček za poravnavanje morebitnih prihodnjih izgub. / Če prevrednotimo zemljišče, ko je njegova poštena vrednost (tržna vrednost) višja od knjigovodske vrednosti.
Preneseni poslovni izid: je prenesena čista izguba ali preneseni čisti dobiček, je nerazporejeni del v prejšnjih letih ustvarjenega čistega poslovnega izida.
Čisti poslovni izid poslovnega leta: je čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta, dobimo po odbitku davka od poslovnega izida poslovnega leta, čisti dobiček povečuje vrednost kapitala poslovnega sistema
Po finančnem pojmovanju kapitala:
• so kapital denarna in druga sredstva, ki jih lastniki vložijo v poslovni sistem.
• Kapital je sredstvo za merjenje poslovne uspešnosti poslovnega sistema.
• Po tem pojmovanju ustvari poslovni sistem dobiček takrat, ko je denarno izražen znesek čistega premoženja (kapitala) ob koncu obračunskega obdobja večji od tistega na začetku obračunskega obdobja (po odbitku vseh izplačil lastnikom oz. novih vplačil v tem obdobju).
Dolgovi so obveznosti poslovnega sistema do upnikov. Lahko so kratkoročni in dolgoročni. Pojavljajo se lahko iz naslova poslovanja (poslovni) in iz naslova financiranja (finančni).
Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:
• prejeti predujmi in varščine,
• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),
• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),
• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.
Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).
Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:
• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in
• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.
Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:
• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,
• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.
Med kratkoročne poslovne dolgove spadajo zlasti:
• prejeti predujmi in varščine,
• kratkoročni dobaviteljski krediti (obveznosti do dobaviteljev),
• druge kratkoročne obveznosti (do zaposlenih, države),
• kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida.
Med dolgoročne poslovne dolgove spadajo zlasti dolgoročni dobaviteljski krediti in dolgovi do najemodajalcev (finančni najem).
Med kratkoročne finančne dolgove spadajo:
• obveznosti za dobljena kratkoročna posojila in
• obveznosti za izdane kratkoročne vrednostne papirje.
Med dolgoročne finančne dolgove pa spadajo:
• obveznosti za dobljena dolgoročna posojila,
• obveznosti za izdane dolgoročne vrednostne papirje.
Pasivne časovne razmejitve so lahko kratkoročne in dolgoročne.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se pojavljajo kot:
• kratkoročno odloženi prihodki,
• kratkoročno vnaprej vračunani stroški.
Dolgoročne rezervacije so namenjene poravnavanju obveznosti:
• za katere pričakujemo, da bodo nastale šele čez več kot leto dni,
• katerih velikost lahko zanesljivo ocenimo.
Namenjeni so zbiranju zneskov, ki bodo omogočili pokritje kasneje dejansko nastalih stroškov (reorganizacija, izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade, ipd.).
Kadar vemo, da bomo v prihodnosti imeli neko obveznost in »rezerviramo« sredstva za ta namen. Primer rezervacija za tožbe pri skupini KRKA, kjer si rezervirajo predvideno količino denarja za primere tožb saj se to pri njih dogaja vsako leto. Zato na podlagi izkušenj to ocenijo in rezervirajo določeno vsoto denarja za ta namen.