psihologija
- psihologija je znanost, ki preučuje duševne procese, vedenje in osebnost posameznika
\
duševni procesi
- notranji procesi, ki potekajo v časovnem sosledju in vodijo k določenem cilju
- spoznavni/kognitivni: svet prepoznamo, razumemo- percepcija, učenje, razmišljanje
- čustveni/emocionalni: svet vrednotimo in ocenjujemo
- motivacijski: povzročamo in vzdržujemo aktivnost; voljni procesi
\
vedenje
- aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo ali merimo
\
osebnost
- razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika
- sestavni deli osebne lastnosti- energičnost, egoizem…
\
znanstveno in neznanstveno preučevanje duševnosti
- znanost- z znanstveno metodo pridobljena in sistematično urejena spoznanja, ki pojasnjujejo določene vrste pojavov
- znanstveno spoznanje poteka skozi 5 faz:
- opazovanje pojavov v vsakdanu
- razvijanje teorije
- postavljanje hipotez
- načrtovanje in preverjanje hipotez
- vrednotenje teorije
- laično spoznanje je bolj površno, subjektinvo, nesistematično in nekritično
- kritično mišljenje je zmožnost, da sprejmemo le prepričanja, ki so razumno utemeljena (sestavine- radovednost, dvom)
\
začetki
- Antična Grčija
- 1879- Wilhelm Wundt ustanovi prvi psihološki laboratorij
- prepričan, da lahko psihološke pojave preučujemo kot pri ostalih naravoslovnih znanostih (opazovanje, eksperiment…)
\
psihologija in druge znanosti ter panoge
\
psihologija in druge znanosti
- psi je izkustvena ali empirična znanost (uporablja z. metodo)
- formalne znanosti (matematika)
- psi je povezana z družboslovjem in naravoslovjem, saj je predmet preučevanja človek
- filozofija:
- postavljanje vprašanj o spoznavanju,etiki, morali, govoru, jeziku, išče odogovore glede svobode in determiniranosti človeka
- empirično preverjanje spoznanj pri psi, zanimajo jo značilnosti in razvoj teh procesov, filo pa postavlja vprašanja o tem, kaj je etično
- biologija:
- proučevanje človeka
- bio zanima struktura in delovanje organizma ter sorodnosti in razlike z drugimi živimi bitji
- sociologija:
- človek kot družbeno bitje
- soc znima delovanje večjih skupin, psi pa posameznik
\
panoge psihologije
- psihološke panoge delimo na praktične in teoretične
- panoge:
- obča:
- ugotavlja splošne zakonitosi duševnega delovanja pri normalnih odraslih osebah
- razvojna:
- proučuje spremembe duševnih procesov, vedenja in osebnosti, ki so povezane z razvojem
- socialna:
- raziskuje duševne pojave in vedenje posameznika v družbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posamezinka
- kognitivna:
- proučuje spoznavne procese
- psi osebnosti:
- raziskuje značilnosti celostnega duševnega delovanja in obnašanja posameznika
- psihoterapija:
- proučuje nenormalne in bolezenske duševne motnje
- klinična:
- uporablja psi spoznanja pri svetovanju in psihološki pomoči, pri soočanju z duševnimi težavami, stiskami in motnjami
- pedagoška:
- uporablja na področju VIZ, ukvarja se z zmanjšanjem učnih težav, razredne klime in odnosov (sociogram)
- športna:
- uporablja spoznanja psi na področju športa, npr za motivacijo
- psi dela:
- uporablja psi ugotovitve na področju dela, izbor delavcev, delovna motivacija itd
\
pomembnost psihologije
- pomembna za posameznika in družbo
- reševanje različnih težav, dilem
- lahko sporna (oglaševanje, vojskovanje; propaganda, pranje možganov)
- etična načela
\
metode in tehnike
- eksperiment:
- namerno spremminjamo pogoje, kako pogoji vplivajo na pojav
- vzročne zveze in odnose
- neodvisna, odvisna in moteča spremenljivka
- kontrolna (brez pogoja) & eksperimentalna (deluje pogoj) skupina
- naravna/laboratorijska situacija
- opazovanje:
- cilj in predmet
- načrt opazovanja
- introspekcija (neposredno spoznavanje duševnosti, ni mogoče z ekstraspekcijo, subjektivnost, orenehanje pod vplivom opazovanja)
- ekstraspekcija (opazovanje zunanjih pojavov, objektivnejša, prisotnost opazovalcev- spremenjeno vedenje)
- vprašalnik:
- vprašanja v pisni obliki
- odprti tip (poglobljeni podatki, zahtevna analiza, zamudno)
- zaprti tip (primerjanje in analiza je enostavna, hitrejše in lažje odg, velike skupine, manj premišljeno, izkrivljeni rezultati)
- ocenjealna lestvica
- ugotavljanje stopnje izraženosti pojavov
- grafična, številska, opisna
- anketa- zbiranje podatkov, ki kažejo mnenja ali druge podatke večjega št ljudi
- psihološki testi
- instumenti za merjenje osebnih lastnosti
- testi sposobnosti, osebnosti
\
Čustva
- z njimi vrednostimo svet
- procesi, ki izražajo vrednostni odnos do zunanjosti
- čustvo ima objekt- vrednostni odnos
- zapleteni procesi (fiziološke, kognitivne, izrazne komponente)
\
komponente čustev
- subjektivno doživljanje- čustva izkustveno razlikuhejo od drugih duševnih procesov
- kognitivna ocena- prpis pomena in pomembnosti situaciji
- fiziološko vzburjenje- telesne spremembe, povezane z delovanjem avtonmnega živčnega sistema
- čustveni izrazi- spremembe vedenja
\
pomen čustev
- aktivacijska funkcija- beg, boj, mirovanje
- motivacijska funkcija- usmerjevalna
- komunikacijska funkcija- izražanje mnenja
\
razlikovanje čustev
- vrednostni vidik +/-
- intenzivnost- močna/šibka
- aktivnostni vidik- vzburjajoč/pomirjujoč
\
temeljnost
- temeljna/osnovna čustva : strah, veselje, žalost, jeza, presenečenje, gnus; prirojena, prilagoditvena funkcija, univerzalna
- kompleksna: sestavljena iz temeljnih, pojavijo kasneje
\
afekt & razpoloženje
- afekt- kratkotrajno, a zelo intenzivno čustvo (bes, …)
- razpoloženje- dolgotrajna in šibka čustva
\
izražanje in prepoznavanje čustev
- pomemben del neverbalne komunikacije
- način govora in glas
- govorica telesa:
- obrazni izrazi- prirojeni in univerzalni
- drža telesa- kazalec počutja, geste rok in prstov
\
EQ in čustvena zrelost
- emocionalna inteligenca, zmožnost osebe da:
- se zaveda svojih in tujih čustev
- je sposobna regulirati emocije
- jih uporablja v vsakdanu
\
čustvena zrelost
- ustreznost čustev okoliščinam (kakovost, intenzivnost in način izražanja čustev ustreza okolju)
- uravnavanje doživljanja in izražanja čustev (prepoznamo, razumemo, predelamo, izražamo)
- raznovrstnost in kompleksnost
- moralna in socialna čustva
- čustvena nezrelost- neučinkovite strategije, samopodoba…
- empatija- psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoj
- simpatija- pozitiven čustveni odnos do kake osebe, naklonjenost, privrženost (preslikaš čustvo)
- apatija- značilna za depresijo, brezčutje
- antipatija- nenaklonjenost, odpor do neke osebe
\
razvoj čustvene zrelosti
- prvo leto- izražanje potreb, zahtev
- pomanjkanje čustvenih stikov, topline- čustvena deprivacija
- dejavniki za čustveni razvoj:
- čustvena zrelost staršev, način odzivanja na čustva otroka
- odnos med staršema
- vzgojni stil
\
značilnosti temeljnih čustev
\
veselje
- vrednostni vidik: +
- aktivnostni vidik: vzburjajoče
- intenzivnostni vidik: oboje
- sestavljenost: temeljno
- afekt: evforija
- razpoloženje: zadovoljstvo
- situacija: nekdo te prijetno preseneti
\
- doživljamo, ko se nam izpolni želja ali se približamo določenem cilju
- prilagoditvena funkcija- nas motivira oz. usmerja k pozitivnim situacijam
\
žalost
- vrednostni vidik: -
- aktivnostni vidik: vzburjajoče
- intenzivnostni vidik: oboje
- sestavljenost: temeljno
- afekt: obup
- razpoloženje: melanholija
- situacija: ko nekdo umre
\
\
- duševne motnje:
- depresija
- bipolarna motnja
\
strah
- vrednostni vidik: -
- aktivnostni vidik: vzburjajoče
- intenzivnostni vidik: močno
- sestavljenost: temeljno
- afekt: groza
- razpoloženje: tesnobnost
- </li>
- ko je ogroženo nekaj za nas pomembnega
- strah zase ali za druge
- se spreminja:
- 2-4 leta- ločitev od staršev, tema
- šolski otroci- realistični strahovi (bolezen, slaba ocena)
- mladostniki- socialni strahovi (strah pred zavrnitvijo) in storilnostni (neuspeh, slaba ocena)
- ustreznost (preveč intenzivno, neutemeljeno)
- duševne motnje:
- fobije
- anksioznost
- napadi panike
\
jeza
- vrednostni vidik: -
- aktivnostni vidik: vzburjajoče
- intenzivnostni vidik: močno
- sestavljenost: temeljno
- afekt: bes
- razpoloženje: nezadovoljstvo
\
- hoče spremeniti okoliščine v skladu s svojimi cilji, željami in vrednotami
- problem- prepogosto, predolgo, intenzivno
- neprimerne okoliščine- agresija
\
psihosomatska obolenja
- telesne spremembe pri čustvovanju
- kronično povišan tlak, rana na želodcu…
\